{"id":751,"date":"2018-10-22T10:40:00","date_gmt":"2018-10-22T10:40:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/751\/kaj-podnebne-spremembe-pomenijo-za-antarktiko\/"},"modified":"2023-06-01T16:17:07","modified_gmt":"2023-06-01T16:17:07","slug":"kaj-podnebne-spremembe-pomenijo-za-antarktiko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/751\/kaj-podnebne-spremembe-pomenijo-za-antarktiko\/","title":{"rendered":"Kaj podnebne spremembe pomenijo za Antarktiko?"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Ko smo ljudi vpra\u0161ali na kaj pomislijo ob omembi Antarktike, so bile ‘podnebne spremembe’ eden izmed najpogostej\u0161ih odgovorov po vsem svetu.<\/p>\n

\"Led<\/p>\n

\u010ce v brskalniku poi\u0161\u010dete novice o Antarktiki boste razumeli zakaj \u2013 grozljive naslovne novice opozarjajo o lomljenju ledenih gora v velikosti Luksemburga, spremljajo jih upo\u010dasnjeni videoposnetki ledu, ki pada v ocean. A v ozadju teh zgodb se skriva ve\u010d, kot se zdi na prvi pogled.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo resni\u010dno razumeti kaj podnebne spremembe pomenijo za Antarktiko, moramo pogledati najvi\u0161je ledenike Antarktike in njene najgloblje vode.<\/p>\n

Antarktika je prav tako tudi pomemben barometer, ki nam razkriva, kako podnebne spremembe vplivajo na na\u0161 planet. Znanstveniki lahko berejo antarkti\u010dna ledena jedra kot zapisnik, ki sega ve\u010d sto tiso\u010d let v preteklost ter primerjajo nivoje ogljikovega dioksida v atmosferi zadnjih 800.000 let z dana\u0161njimi meritvami. To nam po\u0161ilja pomembno opozorilo, da so nivoji ogljikovega dioksida danes vi\u0161ji, kot so bili kadarkoli doslej. <\/a>\u00a0<\/p>\n

Rezultat tega je, da se deli Antarktike segrevajo trikrat hitreje kot ostali predeli na\u0161ega planeta. Znanstveniki so pred kratkim zabele\u017eili najtoplej\u0161i dan na Antarktiki v vsej zgodovini merjenja \u2013 izrazito ne-zmrzujo\u010dih 17,5 \u00b0C.<\/p>\n

Spreminjajo\u010de se temperature oceana so prav tako pomembne, saj segrevajo masivne antarkti\u010dne ledenike od spodaj navzgor, zaradi \u010desar le-ti postanejo manj stabilni. Ledeniki se formirajo na kopnem delu Antarktike, ko se zapadli sneg s\u010dasoma zdru\u017ei v led, ta pa s svojo lastno te\u017eo nato drsi proti oceanu \u2013 kot zelo po\u010dasna reka. Ker ti ledeniki \u010dutijo toploto segrevajo\u010dega se oceana pod njimi, pospe\u0161ijo svoj po\u010dasen pohod proti obali, pri \u010demer se posledi\u010dno veliki kosi ledu pogosteje odlomijo in zgrmijo v ocean kot ledene gore.<\/p>\n

Taljenje in lomljenje ledenikov, ki nato padejo v ocean, dviga raven morske gladine po vsem svetu. Antarkti\u010dni ledeniki sedaj izgubljajo led hitreje kot pada sneg<\/a>, ki povzro\u010da nastanek novega ledu. Hitrost pri kateri se antarkti\u010dne ledene plo\u0161\u010de talijo zaradi nara\u0161\u010dajo\u010dih temperatur, bo vplivala na obalne skupnosti globalno, najsi gre za majhne oto\u0161ke dr\u017eave ali velemesta.<\/p>\n

Toplej\u0161a morja vplivajo tudi na ikoni\u010dna \u017eiva bitja, ki naseljujejo Antarktiko. Znanstveniki opozarjajo, da bi toplej\u0161a Antarktika lahko privabila nove vrste \u017eivali in rastlin, kar<\/a> bi ustvarilo tekmovanje za \u017eivljenje na Antarktiki, ki je sedaj posebej prilagojeno na ledene temperature. Znanstveniki prav tako raziskujejo ali toplej\u0161e temperature povzro\u010dajo pove\u010dano tveganje za nastanek bolezni pri antarkti\u010dnih morskih zvezdah, ki jih je na tem podro\u010dju v izobilju.<\/a><\/p>\n

\u010ce se pomaknemo bli\u017eje povr\u0161ini, koli\u010dina morske vode, ki zmrzne ter formira morski led okoli Antarktike med zimo \u2013 in \u010das, ko ostane zamrznjen \u2013 vpliva na \u0161tevilne \u017eivali na Antarktiki. Morski led obi\u010dajno vsako leto do oktobra pokrije podro\u010dje, ki je dvakrat ve\u010dje od Zdru\u017eenih dr\u017eav, ampak lansko leto so bile zabele\u017eene nove nizke vrednosti.<\/p>\n

\"Cesarski<\/p>\n

Cesarski pingvini, ki so od morskega ledu odvisni za parjenje, bi lahko izgubili klju\u010dna obmo\u010dja svojega doma, manj morskega ledu pa bi lahko imelo velike posledice tudi za populacije krila, ki se, \u0161e posebej v mladosti, zbira okoli morskega ledu zaradi hrane in zavetja. \u010ce ne ukrepamo in ne zmanj\u0161amo globalnega segrevanja, napovedi na \u017ealost ka\u017eejo, da bodo prav podro\u010dja, kjer se trenutno zbira najve\u010d krila tista, kjer bo pri\u0161lo do najve\u010djega zmanj\u0161anja morskega ledu.<\/p>\n

Znanstveniki prav tako opozarjajo, da se drobceni kril soo\u010da z izzivi pri razvijanju in reproduciranju v vodah, ki postajajo vedno bolj kisle zaradi absorbiranja ogljika. Le-ta se, v primerjavi s toplej\u0161imi morji, la\u017eje razgrajuje v mrzlih vodah, zato je \u017eivljenje na polarnih obmo\u010djih \u0161e posebej mo\u010dno prizadeto zaradi oceana, ki absorbira onesna\u017eevanje povzro\u010deno zaradi izgorevanja fosilnih goriv na kopnem. Skoraj vsa bitja na Antarktiki, od kitov do pingvinov in tjulnjev, se zana\u0161ajo na kril kot glavni vir hrane, zato gro\u017enje krilu predstavljajo veri\u017eno reakcijo za celotno okolje Antarktike.<\/p>\n

Ampak Antarktika \u2013 in svetovni ocean \u2013 ni zgolj \u017ertev podnebnih sprememb. \u010ce za\u0161\u010ditimo ocean z velikansko mre\u017eo rezervatov, bomo morskemu \u017eivljenju pomagali, da uspeva. In uspe\u0161no morsko \u017eivljenje lahko pomaga pri upo\u010dasnjevanju podnebnih sprememb, kar koristi vsem.<\/p>\n

Kako to deluje?<\/p>\n

Ustvarjanje morskih rezervatov zagotavlja zato\u010di\u0161\u010de za morsko \u017eivljenje, ki je tam za\u0161\u010diteno pred industrijskimi aktivnostmi. Ne samo, da rezervati tem bitjem ponujajo prostor, kjer si lahko opomorejo od pritiskov, s katerimi se soo\u010dajo na\u0161a morja in gradijo odpornost na u\u010dinke spreminjajo\u010dega se podnebja \u2013 rezervati tem \u017eivim bitjem omogo\u010dajo, da \u0161e naprej skladi\u0161\u010dijo ogljik, s \u010dimer pomagajo vsem nam.<\/p>\n

Morske rastline in \u017eivali absorbirajo in skladi\u0161\u010dijo ogljik. Drobne rastline na povr\u0161ju morja absorbirajo ogljik za energijo, ki nato vstopi v in potuje po oceanski prehranjevalni verigi. Znanstveniki so mnenja, da v tem \u010dasu iztrebki krila, bolj glamurozno znani kot iztrebki bogati z ogljikom, ogljik premaknejo v globlje vode, kjer ostane dalj \u010dasa \u2013 tako se shranjuje enaka koli\u010dina ogljika, kot jo proizvedejo vsa gospodinjstva v Veliki Britaniji vsako leto.<\/p>\n

Ogljik lahko najdemo tudi v telesih veliko ve\u010djih morskih bitij kot so npr. kiti. Ko so \u017eivi, kitovi iztrebki pomagajo pri rasti teh drobnih rastlin, ki absorbirajo ogljik<\/a> blizu povr\u0161ja, ko umrejo, pa je ogljik v telesih kitov pokopan skupaj z njimi na morskem dnu. To lahko shrani ogljik za ve\u010d tiso\u010d let.<\/p>\n

Imamo torej izbiro: zdrav antarkti\u010dni ekosistem nam lahko pomaga, da se izognimo najhuj\u0161im u\u010dinkom podnebnih sprememb, \u010de pa dovolimo, da gro\u017enje po\u0161kodujejo to ledeno divjino, bodo podnebne spremembe postale \u0161e huj\u0161e.<\/p>\n

\"Ledena<\/p>\n

Vse to le krepi v\u00e9denje, da moramo ukrepati takoj. Spopadanje z vplivi podnebnih sprememb in varovanje oceana morata iti z roko v roki. Spremeniti moramo na\u0161 energetski sistem ter preiti iz onesna\u017eujo\u010dih fosilnih goriv k 100 % obnovljivim virom energije, obenem pa moramo za\u0161\u010diti tudi na\u0161e oceane z ustanovitvijo \u0161tevilnih morskih rezervatov.<\/p>\n

Znanstveniki so pred kratkim opozorili, da bodo odlo\u010ditve sprejete v naslednjem desetletju oblikovale prihodnost Antarktike \u2013 in s tem posledi\u010dno tudi celotnega planeta. Zato poskrbimo, da bodo te odlo\u010ditve prave.\u00a0Oktobra pozivamo vse vlade, da ustvarijo Antarkti\u010dni morski rezervat<\/a>, s \u010dimer bomo \u017eivim bitjem zagotovili prostor za grajenje odpornosti na spreminjajo\u010di se ocean in pomagali sami sebi pri izogibanju najhuj\u0161ih u\u010dinkov podnebnih sprememb.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko smo ljudi vpra\u0161ali na kaj pomislijo ob omembi Antarktike, so bile ‘podnebne spremembe’ eden izmed najpogostej\u0161ih odgovorov po vsem svetu.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":752,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28,23],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-751","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","tag-podnebje","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/751","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=751"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/751\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":755,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/751\/revisions\/755"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/752"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=751"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=751"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=751"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=751"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}