{"id":765,"date":"2015-05-03T11:24:00","date_gmt":"2015-05-03T11:24:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/765\/ladijski-dnevnik-naravnost-proti-avstriji-3-5-2015\/"},"modified":"2023-06-01T16:19:16","modified_gmt":"2023-06-01T16:19:16","slug":"ladijski-dnevnik-naravnost-proti-avstriji-3-5-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/765\/ladijski-dnevnik-naravnost-proti-avstriji-3-5-2015\/","title":{"rendered":"Ladijski dnevnik \u2013 naravnost proti Avstriji, 3. 5. 2015"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Pozdravljeni,<\/span><\/p>\n

trenutno smo na poti proti Avstriji, natan\u010dneje proti Linzu, kjer bom zapustila ladjo. Na poti se ne bomo ve\u010d ustavljali za open boat-e<\/em>, tako da se bomo sedaj naslednja dva tedna samo pluli in opravljali dela na ladji. Ladjo so zapustili vsi prostovoljci, saj nimamo potrebe po tako veliki posadki. Na\u010drt poti in open boat-ov<\/em> se je spremenil, kajti Beluga II bo po postanku v Linzu zavila nazaj proti severni Nem\u010diji in kon\u010dala v Hamburgu.<\/span><\/p>\n

Trenutno plujemo skozi obmo\u010dje, kjer bomo na reki pre\u010dkali ve\u010d kot 60 zapornic, to ob\u010dasno \u010dakanje pa nas zelo upo\u010dasnjuje. <\/span><\/p>\n

Pretekli teden smo na ladji\u00a0opravljali predvsem\u00a0vzdr\u017eevalna dela. Tako smo prebarvali strani\u0161\u010da in popravili razli\u010dne stvari – npr. \u010drpalko za \u010drpanje odpadne vode iz rezervoarja. Popravljanje je bilo mu\u010dno, saj se \u010drpalka nahaja v majhnem kotu za stenami kuhinje.<\/p>\n

Aktivisti\u010dni duh se nadaljuje<\/strong><\/p>\n

Prej\u0161nji teden sem se z dvema prostovoljcema odpravila v Frankfurt na protest z isto tematiko, kot tisti v Darmstadtu. O slednjem sem pisala \u017ee v prej\u0161njem zapisu. Zbrali smo se pred ustanovo, kjer so imeli poslanci zasedanje, nato pa smo v uporni\u0161kem duhu z bannerji odmar\u0161irali na pohod po ulicah mesta. Seveda smo strumno ob korakanju tudi vpili razli\u010dna gesla v podporo beguncem. Protest se je zgodil, ker je EU spremenila dolo\u010dena pravila in tako omejila prehod beguncev v Schengen.<\/span><\/p>\n

\"Protest<\/p>\n

Aktivizem smo nadaljevali \u0161e naslednja dva zaporedna ve\u010dera, ko smo pred Mc’Donaldsom v Mainzu s transparenti in letaki delili informacije obiskovalcem o gensko spremenje<\/span>nih organizmih (GSO) v hrani in predstavljali Greenpeaceovo stali\u0161\u010de o le-teh.\u00a0<\/span>Greenpeace nasprotuje izpustitvi GSO v okolje – trenutno nimamo zadostnega znanstvenega razumevanja vpliva teh organizmov na zdravje ljudi in okolje.\u00a0<\/span>Poleg tega Greenpeace\u00a0<\/span>nasprotuje vsem patentom na rastline, \u017eivali in ljudi, kot tudi gene.<\/span><\/span><\/p>\n

Regija dobre \u017elahtne kapljice in piva<\/strong><\/span><\/p>\n

Mesto\u00a0<\/span><\/span>Mainz<\/strong><\/span><\/span>\u00a0je zelo lepo in privla\u010di bolj ugledne turi<\/span><\/span>s<\/span><\/span>te. Ima veliko zgodovine, saj je bilo neko\u010d okupirano s strani Rimljanov. Del mesta ima stari rimski zid in ostanke rimske cittadelle.\u00a0<\/span><\/span>H<\/span><\/span>i\u0161e v starem mestnem jedru\u00a0<\/span><\/span>so\u00a0<\/span><\/span>iz 17. stoletja s starinskimi fasadami, zna\u010dilnimi za celotno regijo. Ob sobotah imajo tr\u017enico, kjer se vsi prebivalci sre\u010dujejo, pijejo vino, dru\u017eijo, nakupujejo sve\u017eo lokalno zelenjavo in sadje (sedaj je sezona \u0161pargljev). \ud83d\ude42<\/span><\/span><\/p>\n

\"Mesto<\/span><\/span><\/p>\n

Ob sprehajanju po mestu sem videla stojnico, ki je delila informacije o jedrski katastrofi, ki se je zgodila v \u010cernobilu. 25. april je mednarodni dan te nesre\u010de, letos pa smo obele\u017eili \u017ee 29. obletnico.\u00a0<\/span>Na sliki lahko vidite mo\u010dno sporo\u010dilo v obliki mrtve svinje, ki je “onesna\u017eena” zaradi radioaktivnega sevanja.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u00a0\"Stojnica<\/p>\n

Pot nas trenutno pelje skozi slikovito pokrajino ju\u017ene Nem\u010dije, kjer se nam pogled odpira na hribe z gradovi in\u00a0<\/span>planjave,<\/span>\u00a0<\/span>posejane z vinogradi<\/span>. Pre\u010dkali smo veliko majhnih m<\/span>e<\/span>stec, ki imajo zgodovinska ozadja in s<\/span>e bohotijo z bogato arhitekturo in zna\u010dilnimi pro\u010delji hi\u0161.\u00a0<\/span>Katoli\u0161ka vera je tu zelo raz\u0161irjena, kar je vidno tudi po kipih in arhitekturi.\u00a0<\/span>V<\/span>e\u010dina mestec je bil<\/span>a<\/span>\u00a0v preteklosti pod nadzorom \u0161kofov.\u00a0<\/span>Peljali smo se skozi\u00a0<\/span>Frankfurt<\/strong><\/span>\u00a0<\/span>(mesto znano po neboti\u010dnikih in poslovne\u017eih)<\/span>,\u00a0<\/span>Aschaffenburg,\u00a0<\/strong><\/span>W\u00fcrzburg<\/strong><\/span>.\u00a0<\/span>Regija je znana po \u017elahtni kapljici in pivu.\u00a0<\/span>Samo v ju\u017eni Nem\u010diji imajo ve\u010d kot 1.000 pivovarn.<\/span><\/p>\n

\"Kontrast<\/span><\/p>\n

Vrvni sistem v ruskem zaporu<\/strong><\/span><\/p>\n

Na open boatu v Mainzu je <\/span>na Belugo II\u00a0pri\u0161el\u00a0<\/span>eden od\u00a0<\/span>Arkti\u010dnih 30<\/strong><\/span>. To je bil Rus Roman Dolgov, ki je sprva povedal malo o svoji izku\u0161nji, nato smo si skupaj pogledali film Black Ice. Film govori prav o tej tematiki. Arkti\u010dnih 30 je bila\u00a0<\/span>pred letom in pol zelo odmevna novica.\u00a0<\/span>Skupina aktivistov je posku\u0161ala splezati na Gazpromovo plo\u0161\u010dad.\u00a0<\/span>Tam jih je ustavila ruska policija, spro\u017eenih je bilo celo nekaj opozorilnih strelov. Kasneje so se nasilno vkrcali na Greenpeacovo ladjo Arctic Sunrise, uporabili so tudi vodni top. Vseh 30 protestnikov so prepeljali v ruski zapor in sojenje se je za\u010delo. Obsodili so jih pirastva, za kar lahko v Rusiji odsedi\u0161 dolgo zaporno kazen. Kasneje so zaradi pomanjkanja dokazov obto\u017ebe pirats<\/span>t<\/span>va spremenili v huliganizem.\u00a0<\/span>S pomo\u010djo ozave\u0161\u010danja ljudi po celem svetu s strani Greenpeaca in politi\u010dnim pritiskom na Rusijo (zaradi olimpijskih iger), so jih po dveh mesecih kon\u010dno izpustili.<\/span><\/p>\n

Po filmu je Roman (ki je tudi prikazan v filmu) odgovarjal na vpra\u0161anja. Zaupal nam je, da je bila i<\/span>z<\/span>ku\u0161nja nepri\u010dakovana in zanj kar malo preve\u010d ekstremna. Razlo\u017eil je, da je rusko sodi\u0161\u010de odreagiralo nezakonito, ker primera niso poslali na evropsko sodi\u0161\u010de – ob aretaciji so se namre\u010d nahajali v mednarodnih vodah.\u00a0<\/span>Povedal na<\/span>m<\/span>\u00a0je veliko tudi o Arkti\u010dni kampanji in razlogih, zakaj so se odpravili na plo\u0161\u010dad.\u00a0<\/span>Poudaril\u00a0<\/span>je\u00a0<\/span>veliko pomembnost za\u0161\u010d<\/span>i<\/span>te Arktike, saj ima \u010drpanje nafte na temu obmo\u010dju vpliv na celoten svet.<\/span>\u00a0Trenutno je to pere\u010da te\u017eava s potencialnimi hitrimi posledicami<\/span>.\u00a0<\/span>Od razstrelitve Rainbow Warriorja I leta 1985\u00a0<\/span>nih\u010de ni tako agresivno odreagiral na miroljubno akcijo Greenpeacea.<\/span><\/p>\n

P<\/span>reden Greenpeace izpelje akcijo, posku\u0161a najprej na vse ostale bolj mirne na\u010dine predati sporo\u010dilo \u2013 peticije, sestanki ipd. \u0160ele, \u010de se s strani odgovornih ni\u010d ne spremeni, Greenpeace pose\u017ee po akcijah – gre za najbolj “drasti\u010den” odziv.<\/span><\/p>\n

Roman je z nami delil\u00a0tudi izku\u0161nje z zapora. Zanimivo mu je bilo, da so vsi ostali zaporniki zelo pozitivino odreagirali na njih kot Greenpeacove aktiviste. V zaporu so bili izolirani, komunicirali so samo z odvetnikom in sodi\u0161\u010dem.\u00a0<\/span><\/p>\n

Zaradi pripora se zadnje leto izogiba vstopu v Rusijo in trenutno dela kot sodelavec v kampanji za za\u0161\u010dito Arktike<\/span>\u00a0v Hambur\u0161kem Greenpeacu.<\/span><\/p>\n

I<\/span>zmed<\/span>\u00a0Arkti\u010dnih 30\u00a0<\/span>so<\/span>\u00a0imel<\/span>i vsi<\/span>\u00a0razli\u010dne funkcije na ladji (eni so bili aktivisti –\u00a0<\/span>prostovoljci, ki niso pla\u010dani<\/span>, drugi zaposleni, kampanjerji, mornarji itd.). \u0160e<\/span>\u00a0danes vsi nadaljujejo s svojim aktivizmom v arkti\u010dni kampanji.<\/span><\/p>\n

\"Roman<\/p>\n

Greenpeace v Nem\u010diji je zelo priljubljena in znana organizacija (ni tako kot v Sloveniji, kjer ve\u010dina ljudi sploh ne ve, da imamo lokalno pisarno). Tudi skupina prostovoljcev je najve\u010dja na svetu, saj imajo preko 300 aktivnih prostovoljcev. Organizirani so v skupine, ki so zadol\u017eene za dolo\u010deno tematiko (gozdovi, oceani, jedrska energija, GSO itd.). Veliko je tudi pobude s strani prostovoljcev, da sami organizirajo akcije in so tako vedno zaposleni in ozave\u0161\u010dajo javnost o dolo\u010denih te\u017eavah. Greenpeace Nem\u010dija je tudi edini s svojo ladjo. Letno se vsi prostovoljci sre\u010dajo na Green Campu, kjer se udele\u017eijo raznih delavnic, izobra\u017eevanj, izmenjav spretnosti.<\/span><\/p>\n

Bikova o\u010desa<\/strong><\/span><\/p>\n

Ko sem posadki omenila, da si \u017eelim neko\u010d potovati z Belugo II po morju, so se vsi zgrozili. O\u010ditno je potovanje po morju s tako majhno ladjo zelo neprijetno, poleg tega se na poti ne more\u0161 zasidrati ob kopnem. Kabine so majhne in ves \u010das mora\u0161 prebiti na ladji. Zato je pomembno, da ima posadka dobre odnose med seboj. Kadar je vreme son\u010dno je mo\u017eno jadrati, vendar je okolica kot pu\u0161\u010dava; vro\u010da z malo spremembami. Ko se ladja znajde v nevihti, se zaradi mo\u010dnih valov zelo nagiba. V notranjosti ladje stvari kar letijo naokoli, \u010deprav so privezane. Ve\u010dini ljudem (vsaj vsem prostovoljcem) je slabo in samo \u010dakajo, da zapustijo ladjo. Kuhanje v takih pogojih ni mo\u017eno; ljudje ne jejo ali pijejo po ve\u010d dni, tudi z razloga, da jim je \u010dim manj slabo. Vonj v ladji postane neznosen, saj ne smejo odpreti oken (kot zanimivost: oknom na ladji se re\u010de bull’s eyes\u00a0<\/em>– bikova o\u010desa), ker voda vdira na spodnjo palubo. V tem primeru seveda plujejo na pogon motorja.<\/span><\/p>\n

Zanimivo je, da ob zasidranju kapitan in prvi \u010dastnik nikoli ne zapustita ladje. Po treh desetletjih plovbe sta namre\u010d videla \u017ee veliko krajev in sta se naveli\u010dala pohajkovati okoli in si ogledovati mesteca.<\/span><\/p>\n

Ob ve\u010derih se zmeraj podru\u017eimo s posadko na palubi pod milim nebom. Tako smo nekega ve\u010dera pri\u0161li tudi do teme, kako ve\u010dmese\u010dna plovba vpliva na njihovo psiho in zasebno \u017eivljenje. O\u010ditno je, da jim ni te\u017eko biti na ladji, saj je to njihova strast. Pa vendar so omenili, da je \u017eivljenje zelo te\u017eko na tovorni ladji, ki pluje po morju in so tako mornarji zdoma tudi po 10 mesecev. Ve\u010dina mornarjev vsaj enkrat v \u017eivljenju dela na taki ladji, da pridobi reference. Delo je te\u017ea\u0161ko, hrana ni raznolika, po\u010ditka je zelo malo. Dobro je vsaj to, da imajo vi\u0161je pla\u010de in da so ladje prostorne in imajo luksuzno velike kabine, telovadnico, dnevno sobo itd. Ob takem poklicu je te\u017eko imeti dru\u017eino, saj ne vidi\u0161 svojih otrok odra\u0161\u010dati.<\/span><\/p>\n

\"Vecerno<\/p>\n

Ob ve\u010derih se z ostalimi \u010dlani posadke vedno sprehodimo po bli\u017enji okolici in v\u010dasih tudi spontano naletimo na kak\u0161no dobro lokalno zabavo (kot npr. za prvi maj). \ud83d\ude42<\/span><\/p>\n

Tudi Vam \u017eelim \u010dimve\u010d zabave in lepe praznike,<\/span><\/p>\n

prostovoljka Ines Gorki\u010d<\/strong><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pozdravljeni,<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":766,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[28,26],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-765","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-nas","tag-oceani","tag-aktivizem","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/765","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=765"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/765\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":772,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/765\/revisions\/772"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/766"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=765"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=765"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=765"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=765"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}