![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2026\/04\/1bb537cb-vlecenje-vrvi.jpg\")
<\/figure>\n\nArhitektura krize in matemati\u010dna krutost sistema<\/strong><\/h3>\n\n\u0160tevilke, ki opredeljujejo na\u0161o trenutno realnost, so pretresljive. Odkar se je 28. februarja 2026 za\u010dela eskalacija, so cene surove nafte presegle 119 dolarjev za sod\u010dek. V najbolj zaostrenih scenarijih Evropske centralne banke (ECB), zremo v cev cen zemeljskega plina, ki dosegajo vrhunec pri 106 EUR na MWh \u2013 za primerjavo, pred napadom na Iran so se cene gibale okoli 32 EUR na MWh, sod\u010dek nafte pa je dosegal ceno okrog 70 ameri\u0161kih dolarjev. Soo\u010damo se s \u00bbponudbenim \u0161okom\u00ab zgodovinskih razse\u017enosti, ki se \u017ee preliva do najbolj ranljivih \u010dlanov na\u0161e dru\u017ebe. Matemati\u010dna krutost sistema nam je znana: vsako 10-odstotno povi\u0161anje cen nafte, ki vztraja dlje \u010dasa, povi\u0161a globalno inflacijo za 0,4 odstotne to\u010dke. Komaj smo se izvili iz prej\u0161nje krize, \u017ee vstopamo v novo, po vseh napovedih \u0161e huj\u0161o.<\/strong><\/p>\n\nMednarodna agencija za energijo (IEA) je stanje upravi\u010deno ozna\u010dila za \u00bbnajhuj\u0161o energetsko krizo doslej\u00ab. Ne gre za za\u010dasen tr\u017eni popravek, temve\u010d za temeljno gro\u017enjo gospodarski stabilnosti. ECB je projekcije rasti BDP za leto 2026 \u017ee zni\u017eala za 0,4 %, kar napoveduje vrnitev stagflacije. V le nekaj dneh je oskrba z energijo postala neposredno boji\u0161\u010de, infrastruktura fosilnih goriv pa politi\u010dno orodje, ki omejuje na\u0161o svobodo in prazni na\u0161e denarnice.<\/strong><\/p>\n\n\u201cTrgovci z bedo\u201d in past \u00bbizgovor-flacije\u00ab<\/strong><\/h3>\n\nV vsaki krizi nastaja pozitivni poslovni izid in vpra\u0161ati se moramo, kdo v tej situaciji kuje dobi\u010dke, medtem ko se od prebivalstva zahteva, da se zni\u017eajo temperature na termostatih, omejuje hitrost na avtocestah (ki kot ukrep prina\u0161a seveda \u0161e veliko drugih pozitivnih vplivov) ali celo omejuje porabo? Medtem ko prebivalstvo trpi negotovost, \u00bbtrgovci z bedo\u00ab opazujejo, kako se njihovi ban\u010dni ra\u010duni debelijo. Skupna tr\u017ena vrednost \u0161estih zahodnih energetskih velikanov je v pi\u010dlih dveh tednih po prvih napadih posko\u010dila za ve\u010d kot 130 milijard dolarjev. <\/strong>Samo ameri\u0161ki izvozniki uteko\u010dinjenega plina (LNG) si obetajo do 20 milijard dolarjev dobi\u010dka na mesec, v kolikor se situacija ne umiri nemudoma. <\/p>\n\nVendar moramo kot opazovalci teh tr\u017enih mehanizmov poudariti, da tega skoka cen ne poganjajo le stro\u0161ki dobave. Pri\u010da smo temu, kar ekonomistka Isabella Weber imenuje \u00bbinflacija prodajalcev\u00ab \u2013 ali \u00bbizgovor-flacija\u00ab<\/strong> (excuseflation) \u2013 kjer podjetja izredne novice izkoristijo kot signal za zvi\u0161anje cen in mar\u017e. Ta strategija omogo\u010da podjetjem ustvarjanje rekordnih dobi\u010dkov, \u010deprav se koli\u010dina prodane energije zmanj\u0161uje. V prvih treh tednih trenutne vojne so naftne dru\u017ebe v EU ustvarile povpre\u010dne prese\u017ene dobi\u010dke v vi\u0161ini 81,4 milijona evrov na dan. Nem\u010dija je nosila 30 % tega bremena, njeni vozniki in industrija pa so dnevno pla\u010devali dodatnih 23,8 milijona evrov. Gre za \u00bbskrito prerazporeditev\u00ab bogastva, kjer tisti na vrhu poberejo smetano, medtem ko spodnja polovica prebivalstva nosi breme vi\u0161jih cen in prihajajo\u010de inflacije.<\/p>\n\nLekcije iz preteklosti in pot naprej<\/strong><\/h3>\n\nZgodovina nas u\u010di, da re\u0161itve ne bomo na\u0161li v iskanju \u00bbprijaznej\u0161ih\u00ab avtokratov, ki bi hranili na\u0161o odvisnost. To smo videli leta 1973 in znova leta 2022. Prava odpornost izvira iz korenitega zmanj\u0161anja povpra\u0161evanja in strukturnih sprememb. Direktor IEA, Fatih Birol je jasen: izvajanje ukrepov samo na strani ponudbe sami po sebi ne morejo v celoti nadomestiti obsega teh motenj.<\/p>\n\n
Zgledovati se moramo po voditeljih, ki so svoje dr\u017eavljane pred trenutnim razpletom, \u017ee uspe\u0161no za\u0161\u010ditili. Urugvaj je v 15. letih pre\u0161el z 80-odstotne odvisnosti od nafte na skoraj 99-odstotno oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov. \u0160panija je v za\u010detku leta 2026 dosegla ve\u010d kot 63-odstotni dele\u017e obnovljivih virov, s \u010dimer je ustvarila u\u010dinkovit \u0161\u010dit pred energetskim \u0161okom nastajajo\u010dim v Perzijskem zalivu. In kot je poudaril predsednik Ju\u017ene Koreje, mora ta kriza postati kon\u010dni katalizator za hiter prehod na doma\u010de obnovljive vire energije.<\/strong><\/p>\n\nObli\u017e ali operacija: Na\u0161a pot do energetske neodvisnosti<\/strong><\/h3>\n\nDa bi ohranili stabilnost, moramo razlikovati med \u00bbobli\u017ei\u00ab in \u00bboperacijo\u00ab. Vlade so doslej pogosto posegale po prvih. Med letoma 2021 in 2023 so evropske vlade porabile vrtoglavih 651 milijard evrov za za\u0161\u010dito prebivalcev pred \u0161okom dvigajo\u010dih cen energentov zaradi ruske invazije na Ukrajino \u2013 gre za znesek, ki bi lahko dvakrat izoliral prav vsak dom v Evropi. EU je sicer uvedla solidarnostni mehanizem za obdav\u010ditev prese\u017enih dobi\u010dkov energetskih podjetij, a s tem je zbrala kve\u010djemu 28 milijard evrov v dveh letih njegovega delovanja. O\u010ditno postaja, da dejansko subvencioniramo propadajo\u010d sistem, medtem ko dobi\u010dkarji odna\u0161ajo ve\u010dino bogastva.<\/p>\n\n
Kratkoro\u010dne taktike \u2013 kot so kapice na cene, zni\u017eanje davkov na gorivo ali delo na daljavo \u2013 nudijo le za\u010dasno olaj\u0161anje, a ne zdravijo vzroka. Iskanje novih dobaviteljev lahko zmanj\u0161a neposredno odvisnost, ne odpravi pa na\u0161e izpostavljenosti svetovnim nihanjem cen. Edina dolgoro\u010dna re\u0161itev je sistem, ki temelji na doma\u010dih obnovljivih virih. Za razliko od fosilnih goriv, sonca in vetra avtoritarni re\u017eimi ne morejo blokirati ali uporabiti kot oro\u017eje. Obnovljivi viri so \u00bbenkraten nakup\u00ab in ne nenehna \u00bbnaro\u010dnina\u00ab na svetovno nestabilnost. <\/strong>Odporna Evropa bi bila do leta 2040 80-odstotno elektrificirana, pri \u010demer bi toplotne \u010drpalke in son\u010dni paneli postali na\u0161a \u00bborodja za avtonomnost\u201d<\/strong>. Za na\u0161e gospodarstvo je vzpostavitev vodilne vloge v tekmi razvoja \u010distih tehnologij, edini na\u010din za ohranitev konkuren\u010dnosti.<\/p>\n\nKako financirati to preobrazbo?<\/strong><\/h3>\n\nDenar moramo poiskati tam, kjer se povzro\u010da \u0161koda. Premakniti se moramo k progresivni obdav\u010ditvi po na\u010delu \u00bbpovzro\u010ditelj \u0161kode pla\u010da\u00ab. Tradicionalni energetski davki so pogosto krivi\u010dni do gospodinjstev z ni\u017ejimi prihodk in drugih ranjljivih skupin. Re\u0161itev je uvedba trajnega dopolnilnega davka na dobi\u010dek fosilnih podjetij – to ni davek samo na prese\u017ene dobi\u010dke ki so \u010dasovno omejeni. To cilja na vsa tista podjetja, ki slu\u017eijo s povzro\u010danjem \u0161kode, namesto na preostanek prebivalstva, ki zaradi nje trpi oz. jo z lastnimi sredstvi vedno pogosteje tudi sanira. To se lahko izka\u017ee kot veliko pravi\u010dnej\u0161e od pri\u010dakovanih ponovnih dvigov obrestnih mer, ki ljudi, odvisne od prihodkov iz pla\u010d, kaznuje \u0161e drugi\u010d, potem ko so zaradi inflacije \u017ee tako izgubili kupno mo\u010d.<\/p>\n\n
Prihodki morajo biti namenjeni podpori ranljivim skupinam prebivalcev – investicijam v trajnostno ogrevanje, izolacijo na\u0161ih domov, trajnostnemu in cenovno dostopnemu javnemu prevozu ter pravi\u010dnemu prehodu za industrijo odvisno od fosilnih goriv. Da bi premagali odvisnost od prihodkov iz obdav\u010ditve fosilnih energentov, moramo te prihodke povezati s sistemskimi reformami – ukinitev dav\u010dnih oaz ter s tem povezanega utajanja davkov kakor tudi takoj\u0161njo preusmeritev fosilnih subvencij v doma\u010do obnovljivo energijo ter izgradnjo odpornega energetskega omre\u017eja.<\/p>\n\n
\u010cas za pogum, ne za polovi\u010darstvo<\/strong><\/h3>\n\nKlju\u010dno spoznanje tega leta je, da imata podnebna in varnostna kriza isto re\u0161itev. Fosilna goriva so po svoji naravi \u00bbkonfliktna goriva\u00ab, na\u0161a odvisnost od njih pa slabi na\u0161o demokracijo in krepi mo\u010d tujih avtokratov. <\/p>\n\n
Izbira pred nami je neizprosna: lahko se \u0161e naprej obna\u0161amo kot odvisniki, ki i\u0161\u010dejo \u00bb\u010distej\u0161o iglo\u00ab pri drugem dobavitelju, ali pa izberemo druga\u010dno pot. To od na\u0161ih politi\u010dnih odlo\u010devalcev zahteva, da energetski prehod obravnavajo kot neizpodbiten varnostni interes. Kon\u010dati moramo \u00bbneskon\u010dno no\u010dno moro\u00ab subvencioniranja fosilnih goriv (ter s tem povezanega pospe\u0161evanja podnebnega zloma) in vsak cent preusmeriti v podnebno nevtralen energetski model.<\/p>\n\n
Re\u0161itve za ljudi in planet kon\u010dno postajajo eno in isto. \u010cas je, da nehamo pla\u010devati ceno za sistem, ki nas pu\u0161\u010da na cedilu. Uspeh prihajajo\u010de slovenske vlade se bo meril tudi po tem merilu: ali bomo imeli pogum, da nacionalno energetsko varnost zgradimo v korist vseh prebivalcev Slovenije, ali pa bomo ostali ujeti v podpori tistim, ki kujejo dobi\u010dke na ra\u010dun uni\u010devanja, izkori\u0161\u010danja in onesna\u017eevanja ter nenazadnje na\u0161e skupne prihodnosti. \u010cas za polovi\u010darstvo se je iztekel.<\/p>\n\n
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je stanje upravi\u010deno ozna\u010dila za \u00bbnajhuj\u0161o energetsko krizo doslej\u00ab. Ne gre za za\u010dasen tr\u017eni popravek, temve\u010d za temeljno gro\u017enjo gospodarski stabilnosti. ECB je projekcije rasti BDP za leto 2026 \u017ee zni\u017eala za 0,4 %, kar napoveduje vrnitev stagflacije. V le nekaj dneh je oskrba z energijo postala neposredno boji\u0161\u010de, infrastruktura fosilnih goriv pa politi\u010dno orodje, ki omejuje na\u0161o svobodo in prazni na\u0161e denarnice.<\/strong><\/p>\n\n V vsaki krizi nastaja pozitivni poslovni izid in vpra\u0161ati se moramo, kdo v tej situaciji kuje dobi\u010dke, medtem ko se od prebivalstva zahteva, da se zni\u017eajo temperature na termostatih, omejuje hitrost na avtocestah (ki kot ukrep prina\u0161a seveda \u0161e veliko drugih pozitivnih vplivov) ali celo omejuje porabo? Medtem ko prebivalstvo trpi negotovost, \u00bbtrgovci z bedo\u00ab opazujejo, kako se njihovi ban\u010dni ra\u010duni debelijo. Skupna tr\u017ena vrednost \u0161estih zahodnih energetskih velikanov je v pi\u010dlih dveh tednih po prvih napadih posko\u010dila za ve\u010d kot 130 milijard dolarjev. <\/strong>Samo ameri\u0161ki izvozniki uteko\u010dinjenega plina (LNG) si obetajo do 20 milijard dolarjev dobi\u010dka na mesec, v kolikor se situacija ne umiri nemudoma. <\/p>\n\n Vendar moramo kot opazovalci teh tr\u017enih mehanizmov poudariti, da tega skoka cen ne poganjajo le stro\u0161ki dobave. Pri\u010da smo temu, kar ekonomistka Isabella Weber imenuje \u00bbinflacija prodajalcev\u00ab \u2013 ali \u00bbizgovor-flacija\u00ab<\/strong> (excuseflation) \u2013 kjer podjetja izredne novice izkoristijo kot signal za zvi\u0161anje cen in mar\u017e. Ta strategija omogo\u010da podjetjem ustvarjanje rekordnih dobi\u010dkov, \u010deprav se koli\u010dina prodane energije zmanj\u0161uje. V prvih treh tednih trenutne vojne so naftne dru\u017ebe v EU ustvarile povpre\u010dne prese\u017ene dobi\u010dke v vi\u0161ini 81,4 milijona evrov na dan. Nem\u010dija je nosila 30 % tega bremena, njeni vozniki in industrija pa so dnevno pla\u010devali dodatnih 23,8 milijona evrov. Gre za \u00bbskrito prerazporeditev\u00ab bogastva, kjer tisti na vrhu poberejo smetano, medtem ko spodnja polovica prebivalstva nosi breme vi\u0161jih cen in prihajajo\u010de inflacije.<\/p>\n\n Zgodovina nas u\u010di, da re\u0161itve ne bomo na\u0161li v iskanju \u00bbprijaznej\u0161ih\u00ab avtokratov, ki bi hranili na\u0161o odvisnost. To smo videli leta 1973 in znova leta 2022. Prava odpornost izvira iz korenitega zmanj\u0161anja povpra\u0161evanja in strukturnih sprememb. Direktor IEA, Fatih Birol je jasen: izvajanje ukrepov samo na strani ponudbe sami po sebi ne morejo v celoti nadomestiti obsega teh motenj.<\/p>\n\n Zgledovati se moramo po voditeljih, ki so svoje dr\u017eavljane pred trenutnim razpletom, \u017ee uspe\u0161no za\u0161\u010ditili. Urugvaj je v 15. letih pre\u0161el z 80-odstotne odvisnosti od nafte na skoraj 99-odstotno oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov. \u0160panija je v za\u010detku leta 2026 dosegla ve\u010d kot 63-odstotni dele\u017e obnovljivih virov, s \u010dimer je ustvarila u\u010dinkovit \u0161\u010dit pred energetskim \u0161okom nastajajo\u010dim v Perzijskem zalivu. In kot je poudaril predsednik Ju\u017ene Koreje, mora ta kriza postati kon\u010dni katalizator za hiter prehod na doma\u010de obnovljive vire energije.<\/strong><\/p>\n\n Da bi ohranili stabilnost, moramo razlikovati med \u00bbobli\u017ei\u00ab in \u00bboperacijo\u00ab. Vlade so doslej pogosto posegale po prvih. Med letoma 2021 in 2023 so evropske vlade porabile vrtoglavih 651 milijard evrov za za\u0161\u010dito prebivalcev pred \u0161okom dvigajo\u010dih cen energentov zaradi ruske invazije na Ukrajino \u2013 gre za znesek, ki bi lahko dvakrat izoliral prav vsak dom v Evropi. EU je sicer uvedla solidarnostni mehanizem za obdav\u010ditev prese\u017enih dobi\u010dkov energetskih podjetij, a s tem je zbrala kve\u010djemu 28 milijard evrov v dveh letih njegovega delovanja. O\u010ditno postaja, da dejansko subvencioniramo propadajo\u010d sistem, medtem ko dobi\u010dkarji odna\u0161ajo ve\u010dino bogastva.<\/p>\n\n Kratkoro\u010dne taktike \u2013 kot so kapice na cene, zni\u017eanje davkov na gorivo ali delo na daljavo \u2013 nudijo le za\u010dasno olaj\u0161anje, a ne zdravijo vzroka. Iskanje novih dobaviteljev lahko zmanj\u0161a neposredno odvisnost, ne odpravi pa na\u0161e izpostavljenosti svetovnim nihanjem cen. Edina dolgoro\u010dna re\u0161itev je sistem, ki temelji na doma\u010dih obnovljivih virih. Za razliko od fosilnih goriv, sonca in vetra avtoritarni re\u017eimi ne morejo blokirati ali uporabiti kot oro\u017eje. Obnovljivi viri so \u00bbenkraten nakup\u00ab in ne nenehna \u00bbnaro\u010dnina\u00ab na svetovno nestabilnost. <\/strong>Odporna Evropa bi bila do leta 2040 80-odstotno elektrificirana, pri \u010demer bi toplotne \u010drpalke in son\u010dni paneli postali na\u0161a \u00bborodja za avtonomnost\u201d<\/strong>. Za na\u0161e gospodarstvo je vzpostavitev vodilne vloge v tekmi razvoja \u010distih tehnologij, edini na\u010din za ohranitev konkuren\u010dnosti.<\/p>\n\n Denar moramo poiskati tam, kjer se povzro\u010da \u0161koda. Premakniti se moramo k progresivni obdav\u010ditvi po na\u010delu \u00bbpovzro\u010ditelj \u0161kode pla\u010da\u00ab. Tradicionalni energetski davki so pogosto krivi\u010dni do gospodinjstev z ni\u017ejimi prihodk in drugih ranjljivih skupin. Re\u0161itev je uvedba trajnega dopolnilnega davka na dobi\u010dek fosilnih podjetij – to ni davek samo na prese\u017ene dobi\u010dke ki so \u010dasovno omejeni. To cilja na vsa tista podjetja, ki slu\u017eijo s povzro\u010danjem \u0161kode, namesto na preostanek prebivalstva, ki zaradi nje trpi oz. jo z lastnimi sredstvi vedno pogosteje tudi sanira. To se lahko izka\u017ee kot veliko pravi\u010dnej\u0161e od pri\u010dakovanih ponovnih dvigov obrestnih mer, ki ljudi, odvisne od prihodkov iz pla\u010d, kaznuje \u0161e drugi\u010d, potem ko so zaradi inflacije \u017ee tako izgubili kupno mo\u010d.<\/p>\n\n Prihodki morajo biti namenjeni podpori ranljivim skupinam prebivalcev – investicijam v trajnostno ogrevanje, izolacijo na\u0161ih domov, trajnostnemu in cenovno dostopnemu javnemu prevozu ter pravi\u010dnemu prehodu za industrijo odvisno od fosilnih goriv. Da bi premagali odvisnost od prihodkov iz obdav\u010ditve fosilnih energentov, moramo te prihodke povezati s sistemskimi reformami – ukinitev dav\u010dnih oaz ter s tem povezanega utajanja davkov kakor tudi takoj\u0161njo preusmeritev fosilnih subvencij v doma\u010do obnovljivo energijo ter izgradnjo odpornega energetskega omre\u017eja.<\/p>\n\n Klju\u010dno spoznanje tega leta je, da imata podnebna in varnostna kriza isto re\u0161itev. Fosilna goriva so po svoji naravi \u00bbkonfliktna goriva\u00ab, na\u0161a odvisnost od njih pa slabi na\u0161o demokracijo in krepi mo\u010d tujih avtokratov. <\/p>\n\n Izbira pred nami je neizprosna: lahko se \u0161e naprej obna\u0161amo kot odvisniki, ki i\u0161\u010dejo \u00bb\u010distej\u0161o iglo\u00ab pri drugem dobavitelju, ali pa izberemo druga\u010dno pot. To od na\u0161ih politi\u010dnih odlo\u010devalcev zahteva, da energetski prehod obravnavajo kot neizpodbiten varnostni interes. Kon\u010dati moramo \u00bbneskon\u010dno no\u010dno moro\u00ab subvencioniranja fosilnih goriv (ter s tem povezanega pospe\u0161evanja podnebnega zloma) in vsak cent preusmeriti v podnebno nevtralen energetski model.<\/p>\n\n Re\u0161itve za ljudi in planet kon\u010dno postajajo eno in isto. \u010cas je, da nehamo pla\u010devati ceno za sistem, ki nas pu\u0161\u010da na cedilu. Uspeh prihajajo\u010de slovenske vlade se bo meril tudi po tem merilu: ali bomo imeli pogum, da nacionalno energetsko varnost zgradimo v korist vseh prebivalcev Slovenije, ali pa bomo ostali ujeti v podpori tistim, ki kujejo dobi\u010dke na ra\u010dun uni\u010devanja, izkori\u0161\u010danja in onesna\u017eevanja ter nenazadnje na\u0161e skupne prihodnosti. \u010cas za polovi\u010darstvo se je iztekel.<\/p>\n\n\u201cTrgovci z bedo\u201d in past \u00bbizgovor-flacije\u00ab<\/strong><\/h3>\n\n
Lekcije iz preteklosti in pot naprej<\/strong><\/h3>\n\n
Obli\u017e ali operacija: Na\u0161a pot do energetske neodvisnosti<\/strong><\/h3>\n\n
Kako financirati to preobrazbo?<\/strong><\/h3>\n\n
\u010cas za pogum, ne za polovi\u010darstvo<\/strong><\/h3>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2026\/04\/32ba3466-dsc_7652-200x300.jpg\")
<\/figure>