{"id":81819,"date":"2026-09-04T08:21:37","date_gmt":"2026-09-04T06:21:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=81819"},"modified":"2026-09-04T08:25:29","modified_gmt":"2026-09-04T06:25:29","slug":"okoljska-kriza-in-svetovno-prebivalstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/81819\/okoljska-kriza-in-svetovno-prebivalstvo\/","title":{"rendered":"Okoljska kriza in svetovno prebivalstvo"},"content":{"rendered":"\n

Svetovno prebivalstvo je leta 2024 doseglo pribli\u017eno 8,2 milijarde ljudi.1<\/a><\/sup> Ob tem \u0161e vedno raste, \u010deprav se hitrost rasti zmanj\u0161uje \u017ee od \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja.2<\/a><\/sup> Po najnovej\u0161ih projekcijah Zdru\u017eenih narodov naj bi svetovno prebivalstvo doseglo vrh pri pribli\u017eno 10,3 milijarde ljudi sredi 80. let tega stoletja, nato pa za\u010delo postopoma upadati.3<\/a><\/sup><\/p>\n\n

Zaradi teh demografskih trendov se rast svetovnega prebivalstva pogosto izpostavlja kot eden od vzrokov za vse ve\u010dje pritiske na okolje. Toda samo \u0161tevilo ljudi ne pove dovolj o njihovem okoljskem vplivu. <\/strong>Ta je mo\u010dno odvisen od tega, koliko energije in virov porabimo, kako se prehranjujemo, potujemo in bivamo ter kak\u0161en je okoljski odtis dobrin in storitev, ki jih uporabljamo.<\/p>\n\n

Kak\u0161no vlogo ima rast prebivalstva pri podnebnih spremembah?<\/mark><\/strong><\/h4>\n\n

Globalno segrevanje in z njim povezane posledice so rezultat izpustov\u00a0<\/strong>toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi na\u010dina, kako pridobivamo in uporabljamo energijo ter dobrine. Tu pa obstajajo ogromne razlike med razli\u010dnimi skupinami prebivalstva.

Leta 2024 so povpre\u010dne emisije CO\u2082 iz fosilnih goriv in industrijskih procesov zna\u0161ale pribli\u017eno 14,5 tone na prebivalca v Avstraliji, 6 ton v Sloveniji in 0,29 tone v Maliju. To pomeni, da povpre\u010den prebivalec Avstralije v pribli\u017eno sedmih dneh povzro\u010di toliko emisij CO\u2082 kot povpre\u010den prebivalec Malija v celem letu, povpre\u010den prebivalec Slovenije pa za enako koli\u010dino potrebuje pribli\u017eno 18 dni.4<\/a><\/sup><\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Najve\u010d emisij na prebivalca torej ustvarjajo dr\u017eave z najve\u010djo porabo, ne dr\u017eave, kjer prebivalstvo najhitreje raste. \u010ce \u017eelimo resno nasloviti podnebno krizo, moramo pogledati kdo porablja najve\u010d in kdo za to nosi najve\u010djo (zgodovinsko) odgovornost.<\/strong><\/p>\n\n

Toda – ali ve\u010d ljudi ne pomeni tudi ve\u010dje porabe virov?<\/strong><\/mark><\/h4>\n\n

Da – ve\u010d ljudi bi porabilo ve\u010d virov. Toda \u0161tevilo prebivalcev samo po sebi ne pove, kdo ustvarja najve\u010dji okoljski pritisk.<\/p>\n\n

Dober primer je Indija. \u010ce bi bilo \u0161tevilo prebivalcev glavni pokazatelj okoljskega pritiska, bi pri\u010dakovali, da bo naj\u0161tevil\u010dnej\u0161a dr\u017eava na svetu tudi med najve\u010dji povzro\u010ditelj emisij. Toda leta 2024 je v Indiji \u017eivelo pribli\u017eno 1,45 milijarde ljudi (najve\u010d na svetu!), njen dele\u017e svetovnih emisij CO\u2082 pa je bil kljub temu pribli\u017eno za tretjino manj\u0161i kot v ZDA, kjer \u017eivi le okoli 345 milijonov ljudi.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

In tu je \u0161e zgodovinski vidik: dana\u0161nje podnebne krize ni ustvarilo dana\u0161nje \u0161tevilo prebivalcev, temve\u010d desetletja in stoletja akumuliranih emisij. ZDA so od leta 1751 odgovorne za pribli\u017eno 23,5 % vseh kumulativnih emisij CO\u2082, Indija pa za pribli\u017eno 3,6 %.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Ni dovolj, da se vpra\u0161amo, koliko nas je; vpra\u0161ati se moramo, kako so se emisije ustvarjale, kdo jih ustvarja danes in kdo jih je ustvarjal skozi zgodovino.<\/p>\n\n

Bogatej\u0161i proti revnim<\/mark><\/h4>\n\n

A morda niti ni smiselno, da se oziramo po podatkih za posamezne dr\u017eave. Analiza Oxfama in Stockholm Environment Institute je pokazala, da je bilo najbogatej\u0161ih 10 % svetovnega prebivalstva odgovornih za pribli\u017eno 52 % vseh emisij med letoma 1990 in 2015, medtem ko je najrevnej\u0161a polovica prebivalstva povzro\u010dila pribli\u017eno 7 %.5<\/a><\/sup><\/p>\n\n

10 % svetovnega prebivalstva z najvi\u0161jimi dohodki pa \u017eivi na vseh celinah in so torej neporporcionalno odgovorni za emisije.<\/p>\n\n

\"\"
Oxfam<\/figcaption><\/figure>\n\n

Tudi v Sloveniji ne prispevamo k podnebni krizi vsi enako. Leta 2020 je 10 % Slovencev z najvi\u0161jimi emisijami v povpre\u010dju povzro\u010dilo petkrat ve\u010d emisij na osebo kot polovica Slovencev z najni\u017ejimi emisijami.6<\/a><\/sup><\/p>\n\n

Zaklju\u010dek<\/mark><\/h4>\n\n

Namesto, da odgovornost za okoljsko krizo pripisujemo \u0161tevilu ljudi, moramo pogledati \u0161ir\u0161o sliko: na gospodarski sistem, ki temelji na nenehni rasti, na fosilne korporacije, ki na ra\u010dun onesna\u017eevanja, potratne proizvodnje in uni\u010devanja ekosistemov, bele\u017eijo rekordne dobi\u010dke.

Manj ljudi samo po sebi ne bo re\u0161ilo podnebne krize. Re\u0161ili jo bomo lahko le s spremembo na\u010dina, kako pridobivamo energijo, kako proizvajamo in tro\u0161imo, kako ravnamo z omejenimi viri planeta \u2013 ter z zahtevanjem, da najve\u010djo odgovornost za posledice prevzamejo tisti, ki k okoljski \u0161kodi prispevajo najve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Svetovno prebivalstvo je leta 2024 doseglo pribli\u017eno 8,2 milijarde ljudi. Ob tem \u0161e vedno raste, \u010deprav se hitrost rasti zmanj\u0161uje \u017ee od \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja. Po najnovej\u0161ih projekcijah Zdru\u017eenih…<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":81834,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[42],"tags":[23],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-81819","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prekomerna-potrosnja","tag-podnebje","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81819","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81819"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81819\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":81832,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81819\/revisions\/81832"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81834"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81819"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81819"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81819"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=81819"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}