{"id":822,"date":"2016-12-21T18:19:00","date_gmt":"2016-12-21T18:19:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/822\/kaj-se-dogaja-z-izpusti-toplogrednih-plinov-v-sloveniji\/"},"modified":"2023-06-01T16:18:26","modified_gmt":"2023-06-01T16:18:26","slug":"kaj-se-dogaja-z-izpusti-toplogrednih-plinov-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/822\/kaj-se-dogaja-z-izpusti-toplogrednih-plinov-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Kaj se dogaja z izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji?"},"content":{"rendered":"<div class=\"post-content\">\n<div>\n<p>Prebiramo osnutek Poro\u010dila o stanju okolja, prve tak\u0161ne analize, ki je bila opravljena po letu 2009. Prva misel ob prebiranju je, da poro\u010dilo ponazarja vso obse\u017enost in zapletenost dana\u0161njih okoljskih problemov. Tako bi naj na eni strani govorili o splo\u0161nem izbolj\u0161evanju okolja v Sloveniji, na globalni ravni pa hkrati \u00bbnekateri znaki nakazujejo, da se na\u0161a gospodarstva pribli\u017eujejo mejam zmogljivosti okolja\u00ab. Ne moremo se torej izogniti ob\u010dutka absurdnosti govoriti o bolj\u0161em stanju okolja, medtem ko se nam podnebja kot ga poznamo podira pred na\u0161imi o\u010dmi. V poro\u010dilu tako tudi izvemo, da je slovensko podnebje \u017ee pribli\u017eno 2 \u00b0C toplej\u0161e, kot je bilo sredi minulega stoletja; tudi v Sloveniji pa do\u017eivljamo vse pogostej\u0161e in izrazitej\u0161e vro\u010dinske valove, ve\u010d je poplav in su\u0161, Triglavski ledenik se kr\u010di, vi\u0161ina morja se dviguje, \u010de omenimo le nekatere opa\u017eene spremembe.<\/p>\n<p>V poro\u010dilu pa najdemo tudi nekaj bistvenih informacij o tem, kaj se dejansko dogaja z izpusti toplogrednih plinov (TGP) v Sloveniji. In niso vse \u0161tevilke slabe:<\/p>\n<ul>\n<li>Skupne emisije toplogrednih plinov (TPG) v Sloveniji so bile v letu 2014 za 19,2 % ni\u017eje v primerjavi z letom 2005.<\/li>\n<li>Od leta 2005 so se pove\u010dale le emisije iz sektorja prometa.<\/li>\n<li>Skupne emisije TGP iz sektorja rabe energije so leta 2014 predstavljale 79,9 % skupnih emisij.<\/li>\n<li>Najve\u010d emisij TGP iz rabe energije je leta 2014 predstavljal promet s 40,6 %, sledi proizvodnja elektri\u010dne energije in toplote z 33,6 %, gospodinjstva in storitveni sektor (raba goriv v \u0161iroki rabi) so prispevali skupaj 13,4 %, raba goriv v industriji 12,4 %.<\/li>\n<li>Ko govorimo o izpustih iz prometa, govorimo pravzaprav o cestnem prometu. Cestni promet je leta 2014 namre\u010d prispeval 99,1 % vseh TGP emisij v prometu. Dele\u017e emisij iz tovornega prometa je bil leta 2014 ocenjen na 35,5 %, medtem ko druge emisije povzro\u010da potni\u0161ki promet (osebni promet 63,2 %, avtobusni promet 1,4 %).<\/li>\n<\/ul>\n<p class=\"m_8449839851139122282m_-7202847668403318828gmail-MsoListParagraphCxSpLast\">Pri tem pa se velja zavedati, da se je zmanj\u0161anje izpustov do sedaj dogajala v ve\u010dji meri zaradi ukrepov ve\u010danja energetske u\u010dinkovitosti, spremembe goriv za ogrevanje, tudi ni\u017eje industrijske aktivnosti, v prihodnosti pa nas \u0161e vedno \u010dakajo zajetnej\u0161i sistemski ukrepi. \u010ce naj ustavimo globalno segrevanje na ravni od 1,5 do dve stopinji Celzija toplej\u0161ega ozra\u010dja v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar bi pomenilo dobre mo\u017enosti za relativno varno podnebje na Zemlji, je treba izpeljati nekaj velikih programov prehoda na brezoglji\u010dno dru\u017ebo. \u010ce omenimo samo dva: v dr\u017eavah EU je treba v 15 letih v celoti opustiti\u00a0<a title=\"rabo premoga\" href=\"http:\/\/www.climatechangenews.com\/2015\/12\/07\/scientists-1-5c-warming-limit-means-fossil-fuel-phase-out-by-2030\/\" target=\"_blank\" data-saferedirecturl=\"https:\/\/www.google.com\/url?hl=sl&amp;q=http:\/\/www.climatechangenews.com\/2015\/12\/07\/scientists-1-5c-warming-limit-means-fossil-fuel-phase-out-by-2030\/&amp;source=gmail&amp;ust=1482423377403000&amp;usg=AFQjCNF9G-ecHof-VsBT8cj6ctWKJ-axHw\" rel=\"noopener noreferrer\">rabo premoga<\/a>. Promet je treba narediti u\u010dinkovit (kolo, javni prevoz, souporaba vozil) in ga\u00a0<a title=\"elektrificirati\" href=\"https:\/\/about.bnef.com\/press-releases\/electric-vehicles-to-be-35-of-global-new-car-sales-by-2040\/\" target=\"_blank\" data-saferedirecturl=\"https:\/\/www.google.com\/url?hl=sl&amp;q=https:\/\/about.bnef.com\/press-releases\/electric-vehicles-to-be-35-of-global-new-car-sales-by-2040\/&amp;source=gmail&amp;ust=1482423377403000&amp;usg=AFQjCNHZeF8Ow-BRdbIhiz5k8qzKbR8MaQ\" rel=\"noopener noreferrer\">elektrificirati<\/a>, elektriko pa proizvesti iz obnovljivih virov energije.<\/p>\n<hr>\n<p class=\"m_8449839851139122282m_-7202847668403318828gmail-MsoListParagraphCxSpLast\">Osnutek poro\u010dila lahko najdete <a href=\"http:\/\/www.mop.gov.si\/si\/medijsko_sredisce\/novica\/article\/12455\/7250\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prebiramo osnutek Poro\u010dila o stanju okolja, prve tak\u0161ne analize, ki je bila opravljena po letu 2009. Prva misel ob prebiranju je, da poro\u010dilo ponazarja vso obse\u017enost in zapletenost dana\u0161njih okoljskih problemov. Tako bi naj na eni strani govorili o splo\u0161nem izbolj\u0161evanju okolja v Sloveniji, na globalni ravni pa hkrati \u00bbnekateri znaki nakazujejo, da se na\u0161a gospodarstva pribli\u017eujejo mejam zmogljivosti okolja\u00ab. Ne moremo se torej izogniti ob\u010dutka absurdnosti govoriti o bolj\u0161em stanju okolja, medtem ko se nam podnebja kot ga poznamo podira pred na\u0161imi o\u010dmi. V poro\u010dilu tako tudi izvemo, da je slovensko podnebje \u017ee pribli\u017eno 2 \u00b0C toplej\u0161e, kot je bilo sredi minulega stoletja; tudi v Sloveniji pa do\u017eivljamo vse pogostej\u0161e in izrazitej\u0161e vro\u010dinske valove, ve\u010d je poplav in su\u0161, Triglavski ledenik se kr\u010di, vi\u0161ina morja se dviguje, \u010de omenimo le nekatere opa\u017eene spremembe.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-822","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/822","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=822"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/822\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":823,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/822\/revisions\/823"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=822"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=822"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=822"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=822"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}