{"id":824,"date":"2015-03-27T11:17:00","date_gmt":"2015-03-27T11:17:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/824\/naftni-otoki-jadrana\/"},"modified":"2023-06-01T16:19:25","modified_gmt":"2023-06-01T16:19:25","slug":"naftni-otoki-jadrana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/824\/naftni-otoki-jadrana\/","title":{"rendered":"Naftni otoki Jadrana"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Se \u0161e spominjate lanskega poletja? Ni bilo najlep\u0161e, niti pretirano toplo, v\u010dasih si moral imeti prav sre\u010do, da si ujel lep vikend na Jadranu. A lansko leto je bilo pravzaprav najbolj vro\u010de odkar spremljamo te podatke, od leta 1891. Vemo, da bi morali ve\u010dino zalog fosilnih goriv pustiti v tleh, \u010de \u017eelimo prepre\u010diti najbolj uni\u010dujo\u010de in neobvladljive posledice podnebnih sprememb. A kljub temu, v na\u0161i regiji kot gobe po de\u017eju rastejo energetski projekti, pri katerih bi za pest evrov izkopavali novo nafto, premog in plin, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravi\u010deno izpostavili tveganjem, ki imajo dolgoro\u010dne in nepovratne posledice. \u017dvenket kovancev, pa tudi, \u010de moramo na\u0161a u\u0161esa prekleto dobro napeti, da kaj sli\u0161imo, lahko o\u010ditno potepta vso razumno mi\u0161ljenje in delovanje. V Sloveniji je spomenik tak\u0161ni zgodbi kakopak TE\u0160 6, nov tak\u0161en primer pa je tudi program Vlade Republike Hrva\u0161ke za raziskovanje in izkori\u0161\u010danje nafte in plina v Jadranskem morju. Na\u010drti hrva\u0161ke vlade prihajajo kot slaba \u0161ala v letu, ko se sprejema nov globalni podnebni sporazum, dolgo pri\u010dakovani naslednik Kjotskega protokola.<\/p>\n

\"Jadranska<\/p>\n

Kaj se pravzaprav dogaja \u010dez mejo? Hrva\u0161ka je julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in \u010drpanju ogljikovodikov<\/em>, ki prvi\u010d v zgodovini omogo\u010da \u010drpanje nafte v hrva\u0161kem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 obmo\u010dij, primernih za raziskovanje in \u00a0potencialno \u010drpanje, ki skupaj \u00a0obsegajo kar 90 % hrva\u0161kega dela Jadrana. Prve koncesije za raziskovanje in \u010drpanje so bile podeljene v za\u010detku januarja 2015. Odlo\u010ditev za podelitev koncesij je bila sprejeta brez javne razprave in \u0161e preden je bila dokon\u010dana Strate\u0161ka okoljska presoja vplivov<\/em>. Tudi sicer je bila \u0161tudija opravljena v rekordno hitrem \u010dasu \u2013 le treh mesecih. Licenco je dobilo pet podjetij, ki lahko razi\u0161\u010dejo 10 obmo\u010dij, prete\u017eno v srednjem in ju\u017enem Jadranu: Marathon Oil (ZDA) in OMV (Avstrija), ki imata skupaj licenco za 7 obmo\u010dij; ENI (Italija) in Medoilgas (VB) z licenco za eno obmo\u010dje; ter INA (Hrva\u0161ka, Mad\u017earska) z licenco za dve obmo\u010dji. \u00a0V primeru uspeha pri raziskovanju \u00a0bodo ta podjetja lahko \u010drpala nafto vse do 30 let. Glede na hrva\u0161ko zakonodajo bi morala vlada in podjetja podpisati pogodbo o koncesijski dejavnosti \u017ee do 2. aprila 2015, a ta rok se je zaradi pritiska skupine S.O.S za Jadran<\/em> in procesov \u010dezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji in Italiji prestavil za vsaj dva meseca.<\/p>\n

Energetska varnost je v Evropski uniji (EU), zlasti od za\u010detka konflikta med Ukrajino in Rusijo, postala krilatica, s katero se sku\u0161a legitimirati sporne energetske projekte. Snovanje skupnega pristopa k energetski politiki EU pod nazivom \u00bbEnergetska unija\u00ab se nadaljuje v nedavno objavljeni komunikaciji Evropske komisije. Evropa bo hkrati vzpodbujala dekarbonizacijo, ki je o\u010ditno primerna samo za bogate, k zelenim tehnologijam usmerjene dr\u017eave, ki prav s tem sektorjem ustvarjajo del zunaj trgovinskih prese\u017ekov, medtem ko so fosilni viri in moto \u00bbni\u010d naj ne ostane v zemlji\u00ab primerni za dr\u017eave evropske periferije, ki so \u017ee tako na kolenih zaradi var\u010devalnih ukrepov in direktiv iz Bruslja.\u00a0\u00a0 Porabiti moramo pa\u010d vse, kar imamo; le, da je na\u0161e. V lu\u010di energetske varnosti postane premog, nafta, ali celo plin iz skrilavcev, ki se pridobiva s kontroverzno metodo frackinga, kar naenkrat enako dobrodo\u0161el kot son\u010dna, vodna in vetrna energija. Vsak projekt, ki obljublja nekaj drobi\u017ea v dr\u017eavni prora\u010dun in pe\u0161\u010dico delovnih mest, je tako \u017ee kar upravi\u010den, ne glede na negativne posledice za ljudi in okolje. V Sloveniji smo tak\u0161no argumentacijo spremljali pri TE\u0160 6, podobno se je sedaj za\u010delo zagovarjati NEK II in ve\u010danje obsega izkori\u0161\u010danja plina v Peti\u0161ovcih, ni\u010d druga\u010de ni pri \u010drpanju nafte v Jadranu.<\/p>\n

Eti\u010dna vpra\u0161anja so danes prakti\u010dno izbrisana iz procesa politi\u010dnega odlo\u010danja in prevladujo\u010d ekonomski diskurz nam nalaga, da vse politi\u010dne odlo\u010ditve argumentirati s \u0161tevilkami in vplivom na BDP. A zanimivo je, da je prav ekonomika velikih energetskih projektov \u0161ibka. TE\u0160 6 je vre\u010da brez dna, ki bo ustvarjal izgubo \u0161e do leta 2020, NEK II si ne moremo zamisliti brez dr\u017eavnega subvencioniranja, in tudi v primeru Jadrana ni ra\u010dunala, ki bi izpisal pozitivno cifro. Hrva\u0161ki kolegi poudarjajo, da letni prihodki Hrva\u0161ke od turizma zna\u0161ajo 7,5 milijarde EUR in nenehno rastejo. Prihodki od nafte, ki bi ostali na Hrva\u0161kem, bi bili 100-krat manj\u0161i. Morebitne ekonomske koristi tudi ne odtehtajo tveganja povezana z naftnimi razlitji in drugimi nesre\u010dami. V tako zaprtem vodnem obmo\u010dju, kot je Jadransko morje, je potrebno kar 80 let za izmenjavo morske vode, in \u017ee ena sama nesre\u010da lahko pomeni katastrofo za ekosistem in \u017eivljenje lokalnih skupnosti.<\/p>\n

A kdo bi potem koristil pri tej zgodbi? Verjetno energetski velikani kot sta Marathon Oil in OMV. Nove vrtine so vsekakor po godu paradigmi centraliziranega energetskega sistema in njenim igralcem. Alternativa je namre\u010d nevarno demokrati\u010dna: razpr\u0161ena energetika v lasti posameznikov, neodvisna od oligopola velikih centrov mo\u010di in geopolitike. Med soncem in lastno son\u010dno elektrarno ni geopolitike in ni presti\u017enih bojev za prevlado nad energetskimi viri. Zdaj veste, zakaj bi vsi raje sklonjenih glav vrtali v zemljo.<\/p>\n

A vedno se najde tudi dobra novica. Na Hrva\u0161kem se je pod imenom S.O.S za Jadran<\/em> zdru\u017eilo ve\u010d nevladnih organizacij, ki se uspe\u0161no bojujejo proti vladnim na\u010drtom, zagovarjajo pa tudi moratorij na \u010drpanje nafte v celotnem Jadranu. Greenpeace v Sloveniji se je pridru\u017eil kampanji na\u0161ih hrva\u0161kim kolegov in omogo\u010dil, da tudi slovenska javnost pripomore k za\u0161\u010diti skupnega morja. Do 16. aprila lahko namre\u010d posamezniki in organizacije na na\u0161i spletni strani (www.greenpeace.si<\/a>) oddajo svoj podpis podpore S.O.S. za Jadran. Na\u0161 cilj je ambiciozen – zbrati 10.000 podpisov. Jadran je namre\u010d skupna dobrina, namesto nove naftne avanture bi morali zagovarjati moratorij na \u010drpanje nafte in plina, kar bi pomenilo tudi opu\u0161\u010danje \u010drpanja na Italijanski strani, in za\u010deti izkori\u0161\u010dati obilico son\u010dne energije, ki jo Sredozemlje ponuja. Dana\u0161nji energetski boji so del skupne zgodbe, boj hrva\u0161kih kolegov za za\u0161\u010dito Jadrana je tudi na\u0161. S podpisom podpore lahko sedaj vsak pove, da nam ni vseeno, kaj se godi sosedom Hrvatom in kaj se dogaja s hrva\u0161ko obalo, da nam je mar za nekaj tako \u010dudovitega. Danes je namre\u010d zadnji \u010das, da za\u010dno politi\u010dne odlo\u010ditve v svetu ustrezati razmeram – nehajo ignorirati realnost podnebnih sprememb, ki nam jo je pripeljala doba fosilnih goriv. Saj vsi vemo, da imamo le en planet in le en Jadran. Vemo, ne?<\/p>\n

Nina\u00a0 \u0160tros, Katja Hu\u0161<\/strong><\/p>\n

\u010clanek je bil prvotno objavljen v Ve\u010deru<\/a>, 26. 3. 2015<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Se \u0161e spominjate lanskega poletja? Ni bilo najlep\u0161e, niti pretirano toplo, v\u010dasih si moral imeti prav sre\u010do, da si ujel lep vikend na Jadranu. A lansko leto je bilo pravzaprav najbolj vro\u010de odkar spremljamo te podatke, od leta 1891. Vemo, da bi morali ve\u010dino zalog fosilnih goriv pustiti v tleh, \u010de \u017eelimo prepre\u010diti najbolj uni\u010dujo\u010de in neobvladljive posledice podnebnih sprememb. A kljub temu, v na\u0161i regiji kot gobe po de\u017eju rastejo energetski projekti, pri katerih bi za pest evrov izkopavali novo nafto, premog in plin, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravi\u010deno izpostavili tveganjem, ki imajo dolgoro\u010dne in nepovratne posledice. \u017dvenket kovancev, pa tudi, \u010de moramo na\u0161a u\u0161esa prekleto dobro napeti, da kaj sli\u0161imo, lahko o\u010ditno potepta vso razumno mi\u0161ljenje in delovanje. V Sloveniji je spomenik tak\u0161ni zgodbi kakopak TE\u0160 6, nov tak\u0161en primer pa je tudi program Vlade Republike Hrva\u0161ke za raziskovanje in izkori\u0161\u010danje nafte in plina v Jadranskem morju. Na\u010drti hrva\u0161ke vlade prihajajo kot slaba \u0161ala v letu, ko se sprejema nov globalni podnebni sporazum, dolgo pri\u010dakovani naslednik Kjotskega protokola.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":825,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-824","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/824","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=824"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/824\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":826,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/824\/revisions\/826"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/825"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=824"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=824"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=824"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=824"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}