{"id":868,"date":"2017-09-27T18:59:00","date_gmt":"2017-09-27T18:59:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/868\/s-soncem-proti-energetski-revscini\/"},"modified":"2023-06-01T16:18:12","modified_gmt":"2023-06-01T16:18:12","slug":"s-soncem-proti-energetski-revscini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/868\/s-soncem-proti-energetski-revscini\/","title":{"rendered":"S soncem proti energetski rev\u0161\u010dini"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Priznam, naslov se sli\u0161i precej sanja\u0161ko, a mislim \u010disto resno. Z name\u0161\u010danjem son\u010dnih elektrarn in drugih re\u0161itev za izkori\u0161\u010danje obnovljivih virov bi lahko zmanj\u0161evali ra\u010dune gospodinjstev za energijo, s \u010dimer bi ubla\u017eili energetsko rev\u0161\u010dino. Z razmislekom, ki sledi, sem danes prispeval na seji dr\u017eavnega zbora na temo energetske rev\u0161\u010dine, katera pobudnica je Levica.<\/p>\n

\"Seja<\/p>\n

Za kaj gre?<\/strong><\/p>\n

Preden se posvetim re\u0161itvi, ki jo prina\u0161ajo obnovljivi viri energije, je potrebno nekaj povedati o energetski rev\u0161\u010dini. Po eni od opredelitev so gospodinjstva energetsko revna, ko namenjajo ve\u010d kot 10 % finan\u010dnih sredstev za stro\u0161ke energije (ogrevanje, topla voda, elektrika, mobilnost). V letu 2015 je bilo takih gospodinjstev 40 %. 20 % najrevnej\u0161ega prebivalstva daje za energijo 17,7 % vseh razpolo\u017eljivih sredstev (SURS<\/a>). V Sloveniji velik dele\u017e prebivalstva \u017eivi v slabo izoliranih stanovanjih, kar pomeni, da za ogrevanje porabijo veliko ve\u010d, kot bi porabili, \u010de bi bila bivali\u0161\u010da energetsko nadgrajena skladno s sodobnimi nizkoenergijskimi standardi. Hkrati gospodinjstva pla\u010dujejo vedno ve\u010d za elektriko, kajti zaradi potreb po financiranju podnebno energetskih politik nara\u0161\u010da dele\u017e dodatnih prispevkov na polo\u017enicah. Slovenija je s pomo\u010djo dobro zastavljene politike Ekosklada v preteklih letih veliko naredila na podro\u010dju izbolj\u0161anja energetske u\u010dinkovitosti, zaradi \u010desar veliko ljudi pla\u010duje veliko manj za energente, kot bi, \u010de ukrepov ne bi izvedli (ogromno ljudi je zamenjalo okna in izbolj\u0161alo izolacijo hi\u0161e ali stanovanjskega bloka). A v Sloveniji \u017eivi ve\u010d sto tiso\u010d sodr\u017eavljank in sodr\u017eavljanov, ki si ne morejo privo\u0161\u010diti vlaganj v pove\u010danje energetske u\u010dinkovitosti ali nakupa son\u010dne elektrarne in tako ne morejo u\u017eivati koristi od subvencij, ki so temu namenjene.<\/p>\n

Nepremi\u0161ljena podnebna politika lahko pove\u010da energetsko rev\u0161\u010dino <\/strong><\/p>\n

\u010ce je doslej podnebno energetska politika sledila le energetskim kazalcem in jo je zanimalo predvsem, kako \u010dim ceneje zmanj\u0161evati izpuste ogljika pa bo odslej potrebno misliti \u0161ir\u0161e. Dav\u0161\u010dine in tro\u0161arine namre\u010d pobiramo regresivno, po na\u010delu \u00bbenotne dav\u010dne stopnje\u00ab, kar pomeni, da vsak, ne glede na osebni ekonomski polo\u017eaj, pla\u010da isti dele\u017e davka ali tro\u0161arine ob nakupu ene enote energije (npr. liter goriva ali 1 kWh elektrike). Regresivna obdav\u010ditev socialno \u0161ibkej\u0161e sloje prebivalstva prizadene veliko bolj kot premo\u017enej\u0161e, ker imajo manj razpolo\u017eljivega dohodka. Posledi\u010dno revnej\u0161i pla\u010dujejo sorazmerni ve\u010dji dele\u017e svojih sredstev za financiranje podnebno energetskih politik. Ker si revni ne morejo privo\u0161\u010diti nizkoenergijskih tehnologij (zamenjave oken, elektri\u010dnega avtomobila, son\u010dne elektrarne, energetske prenove bivali\u0161\u010da, visoko u\u010dinkovitih naprav), porabijo za vsakdanji na\u010din \u017eivljenja ve\u010d energije kot premo\u017enej\u0161i. S tem jih klasi\u010dna energetska politika \u0161e dodatno prizadene. Poudariti je potrebno, da ni pravi\u010dno, da revnej\u0161i pla\u010dujejo ve\u010d za energetsko tranzicijo, \u0161e posebej, ker so revnej\u0161i bolj prizadeti zaradi posledic podnebnih spremembe, so manj odgovorni za njihovo povzro\u010danje in imajo manj mo\u017enosti za ukrepanje v primerjavi z drugimi dru\u017ebenimi sloji.<\/p>\n

Socialni program gradnje son\u010dnih elektrarn <\/strong><\/p>\n

Klasi\u010dni odgovor dr\u017eave na energetsko rev\u0161\u010dino je pomenil, da dr\u017eava prizadetim subvencionira ali v celoti pla\u010duje polo\u017enice za energijo. To ni dobra re\u0161itev, ker s tem dr\u017eava dejansko subvencionira obstoje\u010di energetski sistem, ki temelji na fosilnih gorivih. Obstaja veliko bolj\u0161a re\u0161itev. Namesto, da dr\u017eava subvencionira stro\u0161ke za polo\u017enice, naj raje denar nameni v investicije za zmanj\u0161anje porabe energije in v son\u010dne elektrarne in druge obnovljive vire za gospodinjstva, ki so upravi\u010dena do socialne pomo\u010di.<\/p>\n

Ta pristop postaja vedno bolj popularen. V Angliji in Walesu<\/a> v naslednjih petih letih na\u010drtujejo namestitev son\u010dnih elektrarn na strehe 800.000 gospodinjstev z ni\u017ejimi dohodki. Gre za ukrep zni\u017eanja energetske rev\u0161\u010dine, ustvarjanja novih delovnih mest in proizvodnje \u010diste energije. V Angliji in Walesu \u017eivi 56 milijonov ljudi, oziroma 28 krat ve\u010d kot v Sloveniji. \u010ce bi Slovenija zasnovala enako ambiciozen program bi v petih letih dosegli ve\u010d kot 28 tiso\u010d gospodinjstev.<\/p>\n

Od kod denar in kaj bi lahko z njim naredili <\/strong><\/p>\n

V \u010dasu, ko je potrebno \u010dim prej opustiti fosilna goriva, nimajo subvencije za fosilna goriva nobene legitimnosti. Namesto, da subvencioniramo umazano energijo, bi morali denar nameniti za \u010diste in obnovljive vire energije. Po zadnjih razpolo\u017eljivih podatkih je Slovenija v letu 2014 (danes stanje ni bistveno druga\u010dno)\u00a0 za subvencioniranje fosilnih goriv namenila 146 milijonov evrov.[1] \u010ce bi polovico subvencij za fosilna goriva namenili prepre\u010devanju energetske rev\u0161\u010dine, pol pa za druge podnebno energetske programe, bi imeli letno na voljo 73 milijonov evrov za investicije. Na tem mestu se ne rabimo spu\u0161\u010dati v podrobnosti, kaj vse bi lahko s tem denarjem naredili, ampak se predvsem v ponazoritev osredoto\u010dimo le na izra\u010dun za son\u010dne elektrarne. Z 73 milijoni evrov bi lahko \u017ee v prvem letu postavili 73 megavatov son\u010dnih elektrarn, kar bi zadostovalo za oskrbo 18250 gospodinjstev z brezpla\u010dno son\u010dno elektriko.[2] V enem gospodinjstvu po uradni statistiki<\/a> \u017eivi v povpre\u010dju 2,5 \u010dlanov, kar pomeni, da bi s preusmeritvijo subvencij \u017ee v enem letu okoli 45 tiso\u010d ljudi u\u017eivalo brezpla\u010dno elektriko iz son\u010dnih elektrarn. \u010ce bi ukrep ponovili tudi drugo leto, bi dosegli 90 tiso\u010d ljudi, v petih letih bi lahko dosegli 225 tiso\u010d ljudi.<\/p>\n

Kjer je volja, tam je pot<\/strong><\/p>\n

V celoti brezpla\u010dna elektrika ni najbolj\u0161a re\u0161itev, ker ustvarja napa\u010den vtis, da je energija zastonj, posledi\u010dno pa spodbuja potratnost. Zato bi bilo smiselno upravi\u010dencem zagotoviti pribli\u017eno 70% njihove porabe, kar bi ljudi spodbudilo, da bi posku\u0161ali preko var\u010dnega ravnanja zmanj\u0161ati porabo energije. Kot je v okviru kampanje Break Free<\/a> povedalo ve\u010d kot 5000 dr\u017eavljank in dr\u017eavljanov Slovenije, bi morala dr\u017eava \u010dim prej opustiti subvencije za fosilna goriva in denar nameniti ljudem in podnebju prijaznim ukrepom. Son\u010dne elektrarne na strehah so med najbolj\u0161imi in najla\u017ejimi re\u0161itvami, mo\u017enosti pa je \u0161e mnogo ve\u010d. Potrebna sta le politi\u010dna volja in pogum!<\/p>\n

Dr. Dejan Savi\u0107, Greenpeace<\/strong><\/p>\n

\n

[1] Za premog je bilo namenjenih 31 milijonov evrov, od tega je bilo 9 milijonov evrov namenjenih zapiranju rudnika RTH, 22 milijonov evrov so zna\u0161ale oprostitve pla\u010dil tro\u0161arine zaradi proizvodnje elektri\u010dne energije.\u00a0 Subvencije na teko\u010da goriva so v letu 2014 zna\u0161ale 87 milijonov evrov. \u00a0Podpore za fosilna goriva, ki proizvaja toploto in elektriko (SPTE) so zna\u0161ale 27,7 milijona evrov v 2014 vir: ARSO<\/a> in Agencija za energijo<\/a> (str. 18).<\/p>\n

[2] Izra\u010dun temelji na naslednjih predpostavkah. Zaradi mno\u017ei\u010dnega nakupa son\u010dnih panelov bi bila cena son\u010dne elektrarne najve\u010d 1000 evrov na 1 kW mo\u010di. Vsako gospodinjstvo bi bilo upravi\u010deno do 4 kW mo\u010di, kar bi zadostovalo za pokrivanje povpre\u010dne letne porabe povpre\u010dnega slovenskega gospodinjstva. 73 milijonov delimo s 4000 evri in dobimo 18250 gospodinjstev, ki bi lahko u\u017eivalo brezpla\u010dno son\u010dno elektrarno.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Priznam, naslov se sli\u0161i precej sanja\u0161ko, a mislim \u010disto resno. Z name\u0161\u010danjem son\u010dnih elektrarn in drugih re\u0161itev za izkori\u0161\u010danje obnovljivih virov bi lahko zmanj\u0161evali ra\u010dune gospodinjstev za energijo, s \u010dimer bi ubla\u017eili energetsko rev\u0161\u010dino. Z razmislekom, ki sledi, sem danes prispeval na seji dr\u017eavnega zbora na temo energetske rev\u0161\u010dine, katera pobudnica je Levica.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":869,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[29,41],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-868","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-energetskeskupnosti","tag-obnovljivivirienergije","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/868","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=868"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/868\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1347,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/868\/revisions\/1347"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/869"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=868"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=868"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=868"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=868"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}