{"id":871,"date":"2018-10-01T12:04:00","date_gmt":"2018-10-01T12:04:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/871\/pogozdovanje-na-hrvaskem-boranka\/"},"modified":"2023-06-01T16:17:12","modified_gmt":"2023-06-01T16:17:12","slug":"pogozdovanje-na-hrvaskem-boranka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/871\/pogozdovanje-na-hrvaskem-boranka\/","title":{"rendered":"Pogozdovanje na Hrva\u0161kem – BORANKA"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Zadnji petek v septembru, za ve\u010dino ljudi navaden petek, zame poseben dan. Dan potovanja na Hrva\u0161ko. Ta se je za\u010del v mrzlem jutru, s \u010dakanjem na prevoz v \u0161e hladnej\u0161o Ljubljano, od tam pa na avtobus do Zagreba. Pogled iz avtobusa ni bil videti niti malo jesensko, ve\u010dina dreves \u0161e vedno zelenih. Prvi postanek na slovensko-hrva\u0161ki dr\u017eavni meji \u2026 kaj je to nekaj novega, vsi z avtobusa na kontrolo in nazaj na avtobus ter nadaljevanje poti. Po nekaj minutah smo prispeli v Zagreb, \u010dasa za ogled mesta ni bilo, ravno prav pa za preteg nog, malico in kratek sprehod okoli avtobusne postaje. Zatem vkrcanje na avtobus, kateri nas je odpeljal do Splita. Ta del potovanja je bil dolg, poln lepih razgledov na morje in son\u010dni zahod. Ob temi smo prispeli na skoraj kon\u010dno destinacijo, kjer nas je \u010dakal kombi in nas odpeljal v Podstrano. Tam nas je \u010dakala ve\u010derja, nekaj toplega in kuhanega po dolgem dnevu na poti. Dan smo kar hitro zaklju\u010dili, saj nas je pot utrudila.<\/span><\/p>\n

\u00a0\"Pot<\/p>\n

Naslednji dan, sobota, glavni dan. Zjutraj smo vstali, pozajtrkovali in se odpeljali na mesto, kjer je pribli\u017eno leto pred na\u0161im obiskom gorelo. Na poti do tja ob cesti drevesa in suha trava, ko smo se od naselji oddaljili in se vzpenjali po ovinkasti cesti, smo videli posledice ognjenih zubljev, ki so pogoltnili velik del gozda, redko kak\u0161no drevo je \u0161e stalo in kazalo znake \u017eivljenja, druga so bila podrta ali stala cela \u010drna brez mo\u010di za o\u017eivitev. Kje pa so gozdne \u017eivali ne vem, videla na tej poti nisem nobene, mogo\u010de so u\u0161le ognju in na\u0161le zavetje drugje ali pa \u017ealostno kon\u010dale svoje \u017eivljenje.<\/p>\n

\"Pogozdovanje<\/p>\n

Prispeli smo na to\u010dko, 700 m nad morjem, lep razgled na vse strani do morja in do sosednjih planin. Tam smo po\u010dakali na nadaljnja navodila in se podali na zahteven teren za sajenje dreves. Vsak izmed nas je vzel v roke rokavice in kramp ter zagnano za\u010del s kopanjem luknje med ve\u010djimi in manj\u0161imi kamni. Zakaj ravno tu, zato ker je tu potrebno zasaditi nova mlada drevesa, da bodo zemljo delno za\u0161\u010ditila pred dodatnimi podnebnimi spremembami in posledi\u010dno po\u017eari na tem obmo\u010dju. Drevesa niso samo za senco, novoletno smre\u010dico, sadje, so velikega pomena za na\u0161 obstoj, \u010distost zraka in \u017eivljenje \u017eivali. Po kar nekaj udarcih v kamen, kateri se ni in ni hotel umakniti, je ta po\u010dil, in nastala je luknja. \u0160e nekaj zamahov s krampom in ustvarila sem dovolj velik prostor za posaditev majhnega drevesa. Sadiko sem zasula z prstjo, katera se je skrivala med kamni, nato pa jo obdala \u0161e z majhnimi kamni. Ob\u010dutek neverjeten, zadovoljna in navdu\u0161ena nad sabo, ustvarila sem novo \u017eivljenje na tem terenu. Sonce me je grelo, veter pihal, da nisem imela niti ob\u010dutka, kako je toplo. Nadaljevala sem z naslednjo luknjo za drugo sadiko, drevesa \u010drnega bora. Seveda nismo sadili samo ene vrste drevesa, temve\u010d tri, in sicer dve vrsti bora ter macesen, tam je njihovo naravno okolje in naj bi po sre\u010di zrasla in za\u017eivela v gozd.<\/p>\n

\"Nova<\/p>\n

Po nekaj urah, ki so letele tako hitro, da sem za\u010dutila samo lakoto, ob\u010dutka za \u010das nisem imela, bila sem zatopljena v delo, so mi dejali, da je na\u0161a skupina na vrsti za kosilo. Nisem bila sama, ne, skupaj z mano je bila \u0161e ena punca iz Slovenije, skupina iz Mad\u017earske, skupina iz \u010ce\u0161ke in hrva\u0161ka skupina prostovoljcev Greenpeacea. Skupaj smo se kot ena skupina pridru\u017eili ve\u010dji hrva\u0161kim skavtom, ki so bili organizatorji tega pogozdovanja. Po kosilu je sledilo \u0161e fotografiranje na lokacijah v okolici delovnega terena.<\/p>\n

\"Skupinska<\/p>\n

Nato smo se vrnili v nastanitvene prostore, kjer smo preostanek dneva pre\u017eiveli z dru\u017eenjem. Na pla\u017ei do son\u010dnega zahoda, a preden je to za\u0161lo, \u0161e kopanje v hladnem, ne, mrzlem morju. Zaslu\u017eeno, razgled na mesto, kjer smo pred uro \u0161e delali, pogled proti morju, na drugi strani pa na oddaljeni otok in mesto Split. Dan smo zaklju\u010dili z dru\u017eenjem ob kitari, smehom in prepevanjem poznanih in manj znanih pesmi.<\/p>\n

Dolg ve\u010der, kraj\u0161a no\u010d in dan vrnitve v domovino Slovenijo. Ta se je za\u010dela okrog devetih zjutraj, prevoz v Split, kraj\u0161i ogled mesta ob morju, hitenje na avtobus. Dolga vo\u017enja skozi zastoj v Zagreb in potem v Ljubljano ter domov.<\/p>\n

Polna lepih spominov ob\u010dutkov, da sem naredila nekaj dobrega za celotno dru\u017ebo, ne samo zase. Kljub ob\u010dasnim me\u0161anjem jezika govora, med angle\u0161\u010dino, katero so razumeli vsi udele\u017eenci, hrva\u0161\u010dino, katero je razumela malo ve\u010d kot polovica in sloven\u0161\u010dino, ki jo je razumela samo Betina iz Slovenije, sem se vrnila domov, z navdihom, da to ni edina akcija katere sem se udele\u017eila. Priti bi morala do vseh, katerim je mar za Zemljo. Ona je na\u0161 dom, ve\u010d pozornosti ji moramo posvetiti, videti je, da je \u010dlovek tisti, ki ji \u0161koduje, nasprotuje naravnim procesom. Kot vidimo se segreva, daje znake z vsemi naravnimi nesre\u010dami, po\u017eari, potresi, poplavami. Da se ne po\u010duti dobro. Da se narediti ve\u010d kot si mislimo, korak za korakom, skupaj smo mo\u010dnej\u0161i kot en sam \u010dlovek.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Tja\u0161a Tonja, prostovoljka<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zadnji petek v septembru, za ve\u010dino ljudi navaden petek, zame poseben dan. Dan potovanja na Hrva\u0161ko. Ta se je za\u010del v mrzlem jutru, s \u010dakanjem na prevoz v \u0161e hladnej\u0161o Ljubljano, od tam pa na avtobus do Zagreba. Pogled iz avtobusa ni bil videti niti malo jesensko, ve\u010dina dreves \u0161e vedno zelenih. Prvi postanek na slovensko-hrva\u0161ki dr\u017eavni meji \u2026 kaj je to nekaj novega, vsi z avtobusa na kontrolo in nazaj na avtobus ter nadaljevanje poti. Po nekaj minutah smo prispeli v Zagreb, \u010dasa za ogled mesta ni bilo, ravno prav pa za preteg nog, malico in kratek sprehod okoli avtobusne postaje. Zatem vkrcanje na avtobus, kateri nas je odpeljal do Splita. Ta del potovanja je bil dolg, poln lepih razgledov na morje in son\u010dni zahod. Ob temi smo prispeli na skoraj kon\u010dno destinacijo, kjer nas je \u010dakal kombi in nas odpeljal v Podstrano. Tam nas je \u010dakala ve\u010derja, nekaj toplega in kuhanega po dolgem dnevu na poti. Dan smo kar hitro zaklju\u010dili, saj nas je pot utrudila.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":872,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25,26],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-871","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","tag-aktivizem","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/871","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=871"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/871\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":876,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/871\/revisions\/876"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/872"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=871"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=871"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=871"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=871"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}