{"id":897,"date":"2018-10-08T00:00:00","date_gmt":"2018-10-08T00:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/897\/podnebni-znanstveniki-streznili-politike\/"},"modified":"2023-06-01T16:17:11","modified_gmt":"2023-06-01T16:17:11","slug":"podnebni-znanstveniki-streznili-politike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/897\/podnebni-znanstveniki-streznili-politike\/","title":{"rendered":"Podnebni znanstveniki streznili politike"},"content":{"rendered":"

Konec premoga in nafte mora priti hitro <\/h2>\n<\/p>\n
\n\tLjubljana\/In\u010don 8. oktober 2018 – Vodilni svetovni znanstveniki so danes poskrbeli za nujno streznitev dr\u017eav sveta. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je namre\u010d objavil najpomembnej\u0161e poro\u010dilo podnebne znanosti doslej. Podnebni znanstveniki so razkrili, da je pred nami ogromna in nujna naloga omejitve globalnega segrevanja, ki bo zahteval zelo hitro in korenito rezanje emisij C02.\n<\/div>\n
\n

Posebno poro\u010dilo IPCC o omejitvi dviga globalne temperature na 1,5 \u00b0C ka\u017ee, da je potrebno globalne emisije do leta 2030 prakti\u010dno prepoloviti<\/span>, najkasneje do sredine stoletja pa jih spraviti na neto ni\u010delno stopnjo. <\/strong>\u010ce se bo globalno segrevanje nadaljevalo s trenutnim tempom, naj bi dvig globalne temperature presegel 1,5 stopinje \u017ee med letoma 2030 in 2052, kar pomeni, da je zmanj\u0161anje emisij \u0161e toliko nujnej\u0161e \u2013 najbolje je, da se za\u010dno emisije hitro ni\u017eati v naslednjih letih.<\/p>\n

Za omejitev dviga temperature na 1,5 \u00b0C bi morali globalno porabo premoga do leta 2030 zmanj\u0161ati vsaj za dve tretjini<\/span>,<\/strong> do leta 2050 pa jo prakti\u010dno odpraviti. Obnovljivi viri energije bi zagotavljali 70-85 % elektrike leta 2050<\/span><\/strong>, trendi pa ka\u017eejo tudi ve\u010dji potencial. Poro\u010dilo ugotavlja, da velik napredek son\u010dne in vetrne energiji kot tudi skladi\u0161\u010denja elektri\u010dne energije nakazuje, da se je tranzicija \u017ee za\u010dela.\u00a0<\/p>\n

Prav tako bi se morala hitro zmanj\u0161evati poraba nafte in zemeljskega plina. Po scenariju, ki se ne zana\u0161a na tehnologije za odstranjevanje CO2, bi morali do leta 2030 porabo nafte zmanj\u0161ati <\/span><\/strong>37 % do leta 2030<\/span><\/strong> v primerjavi z letom 2010.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Katja Hu\u0161, predstavnica Greenpeace CEE v Sloveniji, je nova dognanja komentirala:<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbGledamo resnici v o\u010di in lahko nas skrbi. A skrb nas mora pognati v hitre in nujne spremembe, saj bodo najpomembnej\u0161a prav naslednja leta. Vemo, kaj je treba narediti, na voljo pa imamo vso znanje in tehnologije. Medtem ko so pretekle slovenske vlade bodisi lepore\u010dile bodisi postavljale termoelektrarne in subvencionirale uni\u010devanje podnebja, mora Vlada Marjana \u0160arca prekiniti s \u0161kodljivimi politikami preteklih let. Prav tako ne potrebujemo sladkih besed, temve\u010d konkretne in premi\u0161ljene spremembe, ki bodo v dobro vseh nas: z na\u0161im denarjem se ne sme ve\u010d hraniti umazane energije, v naslednjih letih moramo zmanj\u0161ati \u0161tevilo avtov na cestah in olaj\u0161ati uporabo vlakov, stavbe, v katerih bivamo in delamo, moramo narediti manj potratne, ljudem omogo\u010diti, da skupaj postavljajo son\u010dne elektrarne in vetrnice, vlada pa se mora skupaj z delavci za\u010deti pripravljati na pred\u010dasno zapiranje TE\u0160. Na ni\u010d manj ne smemo pristati. Imamo \u010das za re\u0161evanje podnebne krize, a nimamo ve\u010d \u010dasa za izgovore.\u00ab <\/em><\/p>\n

Podnebju \u0161kodljive subvencije so v\u00a0 zadnjih desetih letih v Sloveniji narasle, iz\u00a0 80 \u20ac milijonov leta 2008 do 123 \u20ac milijonov leta 2016<\/strong>[1], fosilna goriva pa so leta 2016 dobila \u0161e dodatnih 32 \u20ac milijonov iz podporne sheme za OVE in SPTE (soproizvodnja toplote in elektri\u010dne energije)[2].<\/p>\n

Do danes smo svet \u017ee segreli za 1 \u00b0C <\/strong>in soo\u010damo se s \u010dedalje bolj uni\u010dujo\u010dimi su\u0161ami, poplavami, vro\u010dinskimi valovi, po\u017eari, neurji\u2026 Kmetje po vsejEvropi so letos izgubili ve\u010d kot 12 odstotkov \u017eitnih posevkov<\/a><\/span>, kar neizogibno vpliva na cene osnovnih \u017eivil, kot so kruh in testenine. V petih dr\u017eavah EU so morali delno ali popolnoma zaustaviti jedrske elektrarne<\/a><\/span>, saj je bila voda, potrebna za ohladitev reaktorjev, preve\u010d vro\u010da. Preteklo leto je Slovenijo opusto\u0161ila ekstremna su\u0161a, ki je uni\u010dila ve\u010d kot tretjino pridelka in ustvarila 65 milijonov evrov \u0161kode v kmetijstvu<\/a>. V zadnjih 50 letih smo do\u017eiveli 20 kmetijskih su\u0161, kar 12 od teh pa jih je bilo po letu 2000<\/a>.<\/p>\n

\u010ce bi prekora\u010dili mejo 1,5 \u00b0C, in planet segreli na 2\u00b0C<\/strong>, bi ljudi kot tudi \u017eivali in rastline izpostavili mnogo ve\u010djim tveganjem. \u00bbLe\u00ab te pol stopinje bolj segreto ozra\u010dje bi pomenilo, da bi se \u0161tevilo ljudi, ki bi bilo izpostavljeno pomanjkanju vode zaradi podnebnih sprememb, pove\u010dalo za kar 50 %, 4-krat ve\u010d ljudi bi bilo izpostavljeno rev\u0161\u010dini, 10-krat ve\u010d ljudi bi bilo izpostavljeno zmanj\u0161anju pridelka, 400 milijonov ve\u010d ljudi bi bilo redno izpostavljenih ekstremnim vro\u010dinskim valovom. Za dr\u017eave ob Mediteranu bi se podvojilo bi se pomanjkanje vodnih virov<\/a> in znatno pove\u010dalo tveganja za su\u0161e. Izguba ledu na Antarktiki in Grenlandiji bi lahko dosegla kriti\u010dno raven in vodila v ve\u010dmetrski dvig morja v naslednjih stoletjih.<\/p>\n

\u010ce dr\u017eave izpolnijo svoje trenutne cilje, bi otroci, ki se rodijo danes, lahko \u017eiveli v svetu, ki je segret za ve\u010d kot 3 stopinje Celzija – tak\u0161nih pogojev \u010dlove\u0161ka vrsta \u0161e ni izkusila<\/strong>, saj so nazadnje vladali pred 3 milijoni let, v Pliocenski dobi, ko je bila severna polobla brez ledenikov in ledenih plo\u0161\u010d, morje je bilo za 25 metrov vi\u0161je kot danes, Amazonski de\u017eevni gozd pa je bil podoben savani, podvr\u017een su\u0161am in po\u017earom.<\/p>\n

Jennifer Morgan, izvr\u0161na direktorica Greenpeacea International, pravi:<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbPlanet gori. \u010ce \u017eelimo prepre\u010diti \u0161e ve\u010d teh tragi\u010dnih po\u017earov, hudih neviht in izgube \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj, moramo v naslednjem desetletju na globalni ravni zmanj\u0161ati emisije za polovico. To je ogromen izziv, a je uresni\u010dljiv, in za milijone ljudi po vsem svetu, \u0161e posebej za bolj ranljive, je uresni\u010devanje tega cilja vpra\u0161anje \u017eivljenja in smrti.<\/em><\/p>\n

To poro\u010dilo IPCC je edinstveno in predstavlja najpomembnej\u0161e poro\u010dilo podnebne znanosti doslej. Voditelji dr\u017eav in podjetij ga ne morejo prezreti \u2013 pokazati morajo, da razumejo znanost, ter ukrepati v skladu z urgentnostjo, ki jo zahteva polo\u017eaj. Toda vsak izmed nas ima svojo vlogo pri tem. Vsak mora storiti vse v svoji mo\u010di za spremembo vedenja in za uresni\u010devanje na\u010drta, ki ga vsebuje poro\u010dilo IPCC.\u00ab<\/em><\/p>\n

Posebno sporo\u010dilo bo neposredno prispevalo k dialogu Talanoa<\/a>, ki se bo zaklju\u010dil decembra letos na letni podnebni konferenci OZN (COP24), in bo slu\u017eilo kot vodilo dr\u017eavam pri okrepitvi njihovih podnebnih akcijskih na\u010drtov.<\/p>\n

Ve\u010d o poro\u010dilu si lahko preberete v Greenpeacovi analizi<\/a> klju\u010dnih ugotovitev.<\/p>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

Kontakt:<\/strong><\/p>\n

Katja Hu\u0161, Greenpeace CEE v Sloveniji, katja.hus@greenpeace.org<\/a>