{"id":989,"date":"2018-11-02T00:00:00","date_gmt":"2018-11-02T00:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/989\/komisija-za-antarkticni-ocean-ni-uspela-izpolniti-svojega-mandata-glede-zascite-antarkticnih-voda\/"},"modified":"2023-06-01T16:17:06","modified_gmt":"2023-06-01T16:17:06","slug":"komisija-za-antarkticni-ocean-ni-uspela-izpolniti-svojega-mandata-glede-zascite-antarkticnih-voda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/989\/komisija-za-antarkticni-ocean-ni-uspela-izpolniti-svojega-mandata-glede-zascite-antarkticnih-voda\/","title":{"rendered":"Komisija za Antarkti\u010dni ocean \u2018ni uspela izpolniti svojega mandata\u2019 glede za\u0161\u010dite antarkti\u010dnih voda"},"content":{"rendered":"

Hobart, Tasmanija, 2. november 2018 \u2013 Greenpeace International je podal kritiko Komisiji za Antarkti\u010dni ocean (CCAMLR), ker \u00bbni uspela izpolniti svojega mandata\u00ab. Kritika je odziv na zaklju\u010dek zasedanja v Hobartu, v Tasmaniji, kjer se vlade niso uspele dogovoriti za ustanovitev obse\u017enega rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu, ki ga je podprlo 22 od 25 \u010dlanic komisije in skoraj 3 milijoni ljudi iz celega sveta. [1]<\/strong><\/p>\n

Frida Bengtsson, predstavnica Greenpeaceove kampanje Za\u0161\u010ditimo Antarktiko<\/em>, je povedala:<\/strong> \u00bbTo je bila zgodovinska prilo\u017enost, da na Antarktiki ustvarimo najve\u010dje za\u0161\u010diteno obmo\u010dje na svetu: s tem bi za\u0161\u010ditili \u017eiva bitja, se spopadli s podnebnimi spremembami in izbolj\u0161ali zdravje na\u0161ih globalnih oceanov. 22 delegacij je sem pri\u0161lo, da bi se pogajale v dobri veri, namesto tega pa so bili resni znanstveni predlogi za nujno za\u0161\u010dito morskega \u017eivljenja iztirjeni z intervencijami, ki so imele komaj kak\u0161no vezo z znanostjo. Namesto tega, da bi v ospredje postavili racionalno, na znanosti temelje\u010do opozicijo, so nekatere delegacije, kot sta Kitajska in Rusija, izvedle zavla\u010devalne taktike kot so npr. predlogi sprememb in oviranje, kar je pomenilo, da je ostalo komaj kaj \u010dasa za pravo diskusijo o za\u0161\u010diti antarkti\u010dnih voda. Edini \u017earek upanja je posvetil, ko so bili majhni, ranljivi morski ekosistemi, ki jih je Greenpeace identificiral na na\u0161i zadnji odpravi, odobreni za za\u0161\u010dito.\u00ab<\/p>\n

\n

Delegacije iz Kitajske, Norve\u0161ke in Rusije so vse odigrale vlogo pri blokiranju predloga. Z zasedanja v Hobartu je komentar podala Greenpeaceova svetovalka za \u017eivljenje na polarnem obmo\u010dju, dr. Laura Meller in rekla:<\/strong><\/p>\n

O Kitajski: <\/strong>\u00bbZaveza kitajskih voditeljev, da bodo pobudniki za za\u0161\u010dito okolja in si bodo prizadevali dose\u010di skupno prihodnost za \u010dlove\u0161tvo, je o\u010ditno zgre\u0161ila njihovo delegacijo na sre\u010danju Komisije za Antarkti\u010dni ocean, ki je izrazito odpovedala pri delovanju v dobri veri, kar je bilo pri\u010dakovano na teh pogajanjih ter je namesto tega ovirala vse prilo\u017enosti za sodelovanje in ustanovitev najve\u010djega morskega za\u0161\u010ditenega obmo\u010dja na svetu.\u00ab<\/p>\n

O Norve\u0161ki: <\/strong>\u00bbKljub strinjanju s tem, da predlog za ustanovitev rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu vsebuje najbolj\u0161o dostopno znanost, se je Norve\u0161ka odlo\u010dila, da predlo\u017ei svoj lastni predlog, ki obmo\u010dje deli na dva dela. V duhu dosege soglasja pozivamo Norve\u0161ko, da se zave\u017ee delovnemu na\u010drtu z jasno \u010dasovnico, s katerima bo pokazala, kako to\u010dno bi njihov lasten predlog prispeval k mandatu Komisije, po katerem je nujno potrebno nadaljevati z ustvarjanjem mre\u017ee velikih morskih za\u0161\u010ditenih obmo\u010dij.\u00ab<\/p>\n

O Rusiji:<\/strong> \u00bbV \u010dasu ruskega predsedovanja leta 2016, se je Komisija za Antarkti\u010dni ocean zna\u0161la na svetovnih naslovnicah \u010dasopisov, ko je se strinjala, da bo za\u0161\u010ditila Rossovo morje in kljub temu vse od takrat Rusija ni uspela delovati v dobri veri, namesto tega si je prizadevala le za ustvarjanje ni\u0161nih ribi\u0161kih interesov, hkrati pa je prepre\u010dila Komisiji uresni\u010ditev svojega mandata, da bi ustvarila mre\u017eo rezervatov v Antarkti\u010dnem oceanu.\u00ab<\/p>\n

Frida Bengtsson je nadaljevala: <\/strong>\u00bbZmanjkuje nam \u010dasa in znanstveniki so jasni, da moramo ustvariti morske rezervate v vsaj 30 % na\u0161ih oceanov do leta 2030, s \u010dimer bomo za\u0161\u010ditili \u017eivljenja bitij, zagotovili varnost preskrbe s hrano za milijarde ljudi in se pomagali spopasti s podnebnimi spremembami. Leta 2009 se je Komisija strinjala z mandatom, da bo ustvarila omre\u017eje rezervatov, ampak vse od takrat se zdi, da se njihova diplomatska prizadevanja bolj osredoto\u010dajo na \u0161iritev ribi\u0161tva kot na ohranjanje. \u010ce organi kot je Komisija za Antarkti\u010dni ocean \u0161e naprej ne bodo uspeli izpolnjevati svojih mandatov za za\u0161\u010dito oceana, potem o\u010ditno ne slu\u017eijo svojemu namenu in ne morejo biti del re\u0161itve. Zato moramo morda premisliti o tem, da bi se zgodovinska pogajanja odvijala na ZN, kjer bi s\u010dasoma sprejeli mednarodno pogodbo Global Ocean Treaty<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Ines Kavgi\u0107<\/strong> iz Greenpeace Slovenija odlo\u010ditev komentira:<\/strong> \u00bbZagotovo gre za veliko razo\u010daranje, a ohraniti moramo odlo\u010dnost in vztrajati pri svojih prizadevanjih. V lu\u010di nedavno izdanega podnebnega poro\u010dila in ob dejstvu, da je kampanjo podprlo ve\u010d kot 2,7 milijona ljudi s celega sveta, med drugimi tudi pribli\u017eno 9000 prebivalcev Slovenije, moramo zdaj, bolj kot kadar koli prej, nadaljevati z delom in zagotoviti vzpostavitev mre\u017ee zavarovanih morskih obmo\u010dij, saj bomo lahko le tako prepre\u010dili najhuj\u0161e posledice vse bolj nevarno segretega ozra\u010dja in ohranili pestrost \u017eivalskih in rastlinskih vrst kot jo poznamo.\u00ab<\/p>\n

Septembra so vlade na ZN za\u010dele s pogajanji za sprejem Global Ocean Treaty<\/em>, ki bi vklju\u010deval vse oceane, ki presegajo nacionalne meje. Pogajanja so rezultat deset let dolgega procesa in bi se lahko zaklju\u010dila \u017ee leta 2020. Ta mednarodna pogodba bi zagotavljala okvir za ustanovitev mre\u017ee morskih rezervatov v velikosti 30 % svetovnih oceanov do leta 2030, kar znanstveniki pravijo, da je nujno, \u010de \u017eelimo za\u0161\u010dititi \u017eivalske in rastlinske vrste ter se spopasti s podnebnimi spremembami.<\/p>\n

KONEC<\/p>\n

Slike & Video<\/strong><\/p>\n

\u010ce si \u017eelite ogledati slike z najnovej\u0161e odprave Greenpeace International na Antarktiko, kliknite tukaj<\/a><\/span>.<\/p>\n

Opombe<\/strong><\/p>\n

[1] CCAMLR (Komisija za ohranjanje \u017eivih morskih virov na Antarktiki) je sestavljen iz 24 dr\u017eav \u010dlanic in EU. 2,7 milijona ljudi je podprlo Greenpeaceovo kampanjo Za\u0161\u010ditimo Antarktiko. CCAMLR je zasedanje za zaprtimi vrati in odlo\u010ditev, ki zahteva soglasje, je bila objavljena javnosti po koncu zasedanja. Nadaljnje podrobnosti iz samega zasedanja ostajajo skrite.<\/p>\n

Greenpeace je izvajal kampanjo za ustanovitev 1,8 milijon kvadratnih kilometrov velikega rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu (morski rezervat v Weddllovem morju), gre za predlog EU, ki bi za\u0161\u010ditilo obmo\u010dje, ki je kar petkrat ve\u010dje od Nem\u010dije.<\/p>\n

Frida Bengtsson je vi\u0161ja izvajalka kampanj pri Greenpeace Nordic.<\/p>\n

Laura Meller je svetovalka za \u017eivljenje na polarnem obmo\u010dju pri Greenpeace Nordic.<\/p>\n

Vse od januarja 2018, je Greenpeacova kampanja Za\u0161\u010ditimo Antarktiko:<\/strong><\/p>\n