Spoštovana predsednica Vlade, mag. Alenka Bratušek,
januarja letos je Evropska komisija izdala paket predlogov podnebno-energetske politike EU, ki je premalo ambiciozen in zelo pomanjkljivo naslavlja podnebne spremembe. Države članice morajo sedaj pokazati odločnost ter oblikovati svoja stališča tako, da bodo nadgradila nezadostne cilje Komisije. Slovenija, ki jo bodo podnebne spremembe prizadele bolj, kot nekatere druge članice EU, mora biti pri svojem stališču ambiciozna in zaščititi podnebje s spodbujanjem čiste energije.
Podnebne spremembe niso težava, ki nas bo doletela čez nekaj desetletij, saj njihove posledice čutimo že danes. V Sloveniji se kažejo kot vse pogostejši ekstremni pojavi. Pred dvema letoma so bile v Sloveniji stoletne poplave, lansko poletje smo izmerili nov temperaturni rekord – 40,6 °C v Cerkljah ob Krki. Letošnji januar je bil najtoplejši, odkar merimo temperaturo, posledično pa smo pred nekaj tedni doživeli do zdaj najobsežnejši žled. To so stanja, ki se bodo vse pogosteje ponavljala in podnebne spremembe niso nekaj, s čimer bi se ukvarjali kot posamezniki, ampak moramo odločno ukrepati kot država.
Slovenija se je v okviru naporov mednarodne skupnosti zavezala k zaustavitvi globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzij v primerjavi s predindustrijsko dobo. Skladno s priporočili svetovne znanstvene skupnosti je potrebno izpuste v razvitih državah do leta 2050 zmanjšati za 80-95% v primerjavi z letom 1990. Slovenija se je skupaj z drugimi članicami EU zavezala, da bo v skladu s svojo odgovornostjo in zmožnostmi prispevala k doseganju tega cilja. K temu jo obvezuje tudi sprejeta Deklaracija DZ o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb.
Slovenija spada med države, ki jo bodo podnebne spremembe bolj prizadele, kot nekatere druge članice EU. Zato imamo toliko večjo odgovornost, da naslovimo to vprašanje in podpremo skupno podnebno-energetsko politiko EU, ki temelji na treh obvezujočih ciljih do leta 2030. Če hočemo imeti suverenost ukrepanja še vedno v svojih rokah, potem bo vlada prevzela odgovornost in se odločno zavzela za izboljšanje predloga, ki ga je predstavila Komisija.
Vlada se je v novi koalicijski pogodbi zavezala k soustvarjanju evropske podnebne politike s ciljem, da prispevamo k omejitvi dviga temperature pod 2 stopinji Celzij, zavezala pa se je tudi, da bo zagovarjala zavezujoče podnebno energetske cilje EU za leto 2030 in učinkovit zakonodajni okvir (Vir: Koalicijska pogodba str. 28).
Samo verodostojen cilj za zagotovitev ustreznega deleža obnovljivih virov energije, skupaj z ambicioznim ciljem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, lahko zagotovi preoblikovanje energetskega sistema EU, kot ga potrebujemo.
Vlado zato pozivamo, da se v evropskih pogajanjih aktivno zavzema za:
– tri obvezujoče cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, povečevanja deleža obnovljivih virov energije in zagotavljanja energetskih prihrankov, ter
– cilj za obnovljive vire, ki mora biti določen na evropski ravni in obvezujoč za vsako državo članico EU.
Če bomo ustrezno ukrepali zdaj, imamo še vedno vse možnosti, da globalno segrevanje omejimo na za človeško civilizacijo sprejemljivo raven.
S spoštovanjem,
v.d. vodje Greenpeace v Sloveniji
Tina Peternel