Zgodovina (zgodba o začetku v svetu in Sloveniji):
Majhna skupina motiviranih posameznikov je leta 1971 z željo po mirnem in zelenem svetu v ribiškem čolnu izplula iz Vancouvra v Kanadi. Njihov načrt je bil odpluti do arktičnega oceana in ustaviti tamkajšnje jedrsko testiranje. Ti aktivisti, ustanovitelji Greenpeacea, so upali sanjati velike sanje in verjeti, da lahko nekaj posameznikov spremeni svet.
Med plovbo proti Amchitki, majhnem otoku ob zahodni obali Aljaske, kjer so ZDA izvajale poskuse z jedrskim orožjem, je bila njihova ladja prestrežena. Kljub temu, da niso prispeli na cilj, je njihovo potovanje pritegnilo velik javni interes in nevede so začeli svetovno gibanje, ki je aktivno še danes.
Takrat, tako kot danes
Neodvisnost, nenasilje, ustvarjalno soočenje – temelji, ki so jih zastavili ustanovitelji, še danes predstavljajo osnovno vodilo delovanja Greenpeacea po vsem svetu.
In prav tako kot tedaj, je tudi danes aktivizem naše najmočnejše orodje: posamezniki, pripravljeni početi izjemne stvari za zaščito okolja. Skozi leta delovanja so bili aktivisti po svetu soočeni tudi z zaporom, fizičnimi grožnjami in političnim preganjanjem. Kljub temu so vedno ostali mirni. Vedno so vztrajali. In običajno so uspeli.
Greenpeace v Sloveniji
Greenpeace je svojo pot na slovenskih tleh pričel jeseni 2007, nekaj mesecev preden je Slovenija prevzela mesto predsedujoče Svetu EU. Projekt, ki je bil osredotočen na slovensko predsedovanje EU smo izvajali skupaj s slovensko nevladno organizacijo Umanotera in po izteku projekta sprejeli odločitev, da s svojo prisotnostjo v Sloveniji nadaljujemo. Sodelovanje z Umanotero je trajalo vse do konca januarja 2011, od takrat dalje pa Greenpeace v Sloveniji deluje samostojno.
Leta 2013 smo ustanovili Društvo Prihodnost, ki je od takrat zastopnik organizacije v Sloveniji. Prvo desetletje delovanja je Greenpeace v Sloveniji vodila mag. Nina Štros, z letom pa je 2019 vodenje ekipe prevzela Katja Podbevšek. Greenpeace v Sloveniji deluje pod okriljem matične pisarne, Greenpeace Srednja in Vzhodna Evropa (CEE), s sedežem na Dunaju v Avstriji.
Področja na katerih poskušamo biti aktivni so številna, res pa je, da prevladuje problematika povezana s podnebnimi spremembami in energetskimi vprašanji (opuščanje fosilne in jedrske ter napredek obnovljive energije). Na teh dveh področjih se aktivno udejanjamo tudi v Sloveniji, medtem ko se na ostale izzive odzivamo glede na razpoložljive kapacitete.
Pri svojem delu se osredotočamo na tiste posameznike in skupine, ki v Sloveniji odločajo. Gre za politike, različne strokovnjake in ljudi, ki delajo na naših ministrstvih in uradih. Naša glavna, a ne edina aktivnost, je spremljanje Slovenije in njenega odziva na predloge evropskih politik in predlogov zakonodaje ter kakšna stališča zavzema v Bruslju. Druge aktivnosti pa se nanašajo na implementacijo evropske zakonodaje ter pripravo nacionalnih usmeritev. Povezujemo tudi z ostalimi okoljskimi nevladnimi organizacijami ter strokovnjaki, s pomočjo katerih lahko uspešneje dosegamo zastavljene cilje. Smo članica s statusom opazovalke mreže Plan B za Slovenijo.
Naše zmage, na katere smo do sedaj najbolj ponosni, so:
- 2021: Uradni organizatorji referendumske kampanje Za pitno vodo, na kateri je z udeležbo 46,46 % kar 86,75 % volilcev zavrnilo predlagani Zakon o vodah
- 2021: Desetletje boja za čisto okolje in zeleno prihodnost Greenpeacea v Sloveniji
- 2021: Organizacija mednarodne konference “Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi”
- Letno poročilo o delu Greenpeacea CEE v letu 2020
- 2020: Organizacija mednarodne konference “Kritično o jedrski energiji kot podnebni rešitvi”
- 2020: Kampanja v podporo zelenemu odgovoru na krizo Covid-19
- 2019: Pobuda nujnega Podnebnega poziva vladi RS
- 2019: Ponovno odločanje agencije RS ali je za uvoz premoga v TEŠ potrebna presoja vplivov na okolje.
- 2019: Vračilo plastičnih odpadkov nazaj na sedež podjetja Nestle
- 2018: Prizadevanje za sončne elektrarne in uredba “sosedskih” sončnih elektrarn
- 2017: Podnebni shod v zahtevo opuščanja fosilnih goriv