New York, 26. avgust 2022 – Na današnjih pogajanjih Združenih narodov o sporazumu o svetovnih oceanih kljub znatnemu napredku, ki je bil dosežen v zadnjih 48 urah, ni bil dosežen sporazum, s katerim bi bila do leta 2030 vzpostavljena zavarovana morska območja na vsaj 30 odstotkih oceanov.

Države Koalicije za visoke ambicije niso pravočasno opravile svoje domače naloge in so kompromise o ključnih vprašanjih, kot je financiranje, začele sprejemati veliko prepozno, kar je ogrozilo ves ostali napredek, dosežen v tem krogu pogajanj. Če torej ministri ne bodo še letos sklicali nujnega sestanka za zaključek pogajanj, države Koalicije za visoke ambicije in druge države, npr. ZDA, niso uresničile svoje zaveze, da bodo sporazum sklenile še letos.

Pogajanja so zdaj prekinjena in potreben bo nov krog. Vse manj je časa za sklenitev sporazuma, ki bi omogočil vzpostavitev t. i. oceanskih zatočišč, s katerimi bi bilo do leta 2030 zavarovanih 30 odstotkov svetovnih oceanov. Da bi teh 30 odstotkov oceanov zavarovali dovolj hitro, kot je potrebno po mnenju znanstvenikov, bi morali do leta 2030 vsako leto zavarovati 11 milijonov kvadratnih kilometrov oceanov. Za to pa je potrebno sporazum o svetovnih oceanih sprejeti še letos, brez nadaljnjega odlašanja.

Laura Meller [1] iz Greenpeaceove kampanje Protect the Oceans (»Zavarujmo oceane«) pravi: »Oceani omogočajo vse življenje na našem planetu, vendar pa je v zadnjih dveh tednih samooklicana Koalicija za visoke ambicije do zadnjih trenutkov pokazala premalo ambicij oziroma prizadevnosti. Posledično niso uspeli doseči ambicioznega sporazuma o svetovnih oceanih, s katerim bi lahko zavarovali odprto morje. Obljubili so, da bo sporazum sprejet leta 2022, in čas se je že praktično iztekel. Ne smemo jim naprtiti celotne odgovornosti za to, saj so druge države namerno ovirala pogovore, toda zaradi neuspešnih pogajanj sta ogrožena preživetje in prehranska varnost več milijard ljudi po vsem svetu.«

»Čeprav je bil dosežen določen napredek, zlasti glede oceanskih zatočišč, so države koalicije za visoke ambicije in država, kot so ZDA, kljub svojim zavezam prepočasi iskale kompromise. Čas se je iztekel. Z nadaljnjim odlašanjem uničujemo oceane. Žalostni smo in razočarani. Medtem ko se države pogovarjajo, oceani in vsi tisti, ki so od njih odvisni, trpijo.«

Medtem ko so si nekatere skupine držav, kot so pacifiški otoki in karibska skupina, močno prizadevale za dokončanje pogajanj, so države globalnega severa začele sklepati kompromise šele v zadnjih dneh pogajanj, potem ko se je izvedelo, da so bila v četrtek [26. 8. 2022] zjutraj pogajanja na robu propada.

Ena izmed ključnih zaviralk pogajanje je bila tudi Rusija, ki si je želela sodelovati v samem procesu sprejemanja sporazuma ali pa si je prizadevala za kompromise z Evropsko unijo in številnimi drugimi državami glede cele vrste vprašanj.

Če ne bo še pred koncem leta sklicano posebno izredno zasedanje za zaključek pogajanj o sporazumu o svetovnih oceanih, bo zelo težko zaščititi 30 odstotkov svetovnih oceanov do leta 2030, kar je t. ï. cilj 30×30, ki je po mnenju znanstvenikov minimalni pogoj za to, da oceanom omogočimo okrevanje.

Konec.

Galerija fotografi in videoposnetkov je na voljo tukaj.

Opombe:

[1] Laura Meller je svetovalka za polarna območja in aktivistka za oceane pri Greenpeaceu Nordijske države


Kontaktna oseba:

James Hanson, vodja oddelka za svetovne medije – [email protected] / +44 7801 212 994

Ema Otavnik, predstavnica Greenpeace Slovenija – [email protected]

Za naša najnovejša mednarodna sporočila za javnost nam sledite na Twitterju: @greenpeacepress.