Slovenija z ratifikacijo sporazuma za zaščito oceanov naredila pomemben korak pri zaščiti svetovnih morij

Ljubljana,  30. januar 2025 – Slovenija je s potrditvijo v Državnem zboru ratificirala Sporazum Združenih narodov za zaščito oceanov, ključni globalni pravni okvir za zaščito odprtega morja. S tem se pridružuje državam, ki aktivno podpirajo njegovo čimprejšnjo uveljavitev. Greenpeace Slovenija pozdravlja ta korak in poziva slovensko diplomacijo naj dejavno spodbuja druge države, da sledijo slovenskemu zgledu ter pospešijo ratifikacijski proces. Sporazum bo namreč začel veljati šele, ko ga bo ratificiralo vsaj 60 držav – do zdaj jih je to storilo le 15.

Špela Bandelj Ruiz, vodja kampanje Greenpeace Slovenija za zaščito oceanov, je izjavila:“Ratifikacija sporazuma je pomemben signal o zavezanosti Slovenije k zaščiti morij in morskega življenja. A da bo sporazum resnično učinkovit, morajo države zdaj ukrepati. Ne moremo si privoščiti, da se zgodovinska zmaga za oceane spremeni v zgodovinski poraz. Nujno je čim prej vzpostaviti obsežna morska zavarovana območja in preprečiti škodljive industrijske dejavnosti na odprtem morju. To priložnost moramo izkoristiti tudi za to, da zaustavimo nove grožnje oceanom, kot je globokomorsko rudarjenje, in zagotovimo njihovo resnično zaščito.”

Sporazum Združenih narodov o biološki raznovrstnosti območij zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ), znan tudi kot Sporazum za zaščito oceanov, je bil sprejet junija 2023 in omogoča vzpostavitev morskih zavarovanih območij na odprtem morju, ki predstavlja kar dve tretjini vseh morij. Sporazum je ključno orodje držav pri doseganju cilja, da bi do leta 2030 zaščitili vsaj 30 % svetovnih morij. Trenutno ga je podpisalo že 106 držav, a le peščica ga je do zdaj ratificirala. 

Kot poroča Greenpeace poročilo Od zavez k dejanjem: doseganje cilja 30×30 s Sporazumom o zaščiti oceanov iz oktobra 2024, bomo ob trenutnem tempu zastavljeni cilj zaščite 30 % oceanov do leta 2030 dosegli šele daljnega leta 2107.

Kljub prizadevanjem za njihovo zaščito, oceani ostajajo pod večjim pritiskom kot kadarkoli prej – od podnebnih sprememb, prekomernega ribolova in onesnaževanja. Trenutno je ustrezno zaščiten le 1 % odprtega morja, medtem ko znanstveniki opozarjajo, da je za preprečitev nepovratnega uničenja morskega življenja in obalnih skupnosti nujna zaščita vsaj 30 % svetovnih oceanov do leta 2030. Čas za ukrepanje se izteka.

Bandelj Ruiz dodaja: “Za kakršnokoli upanje za dosego t.i. 30×30 cilja mora sporazum vstopiti v veljavo do Konference Združenih narodov o oceanih, ki bo junija 2025 potekala v Nici v Franciji. Daljše odlašanje držav bo le še poglobilo krizo morskih ekosistemov.” 

Ostali ključni poudarki poročila Od zavez k dejanjem: doseganje cilja 30×30 s Sporazumom o zaščiti oceanov:

• V 32 letih od ustanovitve konvencije ZN o biološki raznovrstnosti na vrhu ZN o okolju v Riu je bilo zaščitenih le 8,4 % svetovnih oceanov v okviru morskih zavarovanih območij (MPA- Marine Protected Areas).
• Vendar je trenutno le 2,7 % svetovnih oceanov popolnoma ali močno zaščitenih pred človeškimi aktivnostmi, delež popolnoma zaščitenih območij odprtega morja pa znaša le 0,9 %.
• Med 1. januarjem 2025 in 31. decembrom 2030 bi bilo treba vsak dan vzpostaviti približno 41,4 morskih zavarovanih območij v velikosti Singapurja, da bi dosegli cilj 30%  zavarovanih območij v območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (ABNJ).
• Brez zaščitenih območij v odprtem morju bi bilo treba zaščititi 83 % nacionalnih voda za dosego cilja 30×30.
• Zgolj količina morskih zavarovanih območij še ne zagotavlja učinkovite zaščite. Zavarovana območja potrebujejo jasne upravljavske okvire, ki zagotavljajo sledenje okoljskim ciljem varovanja posameznega območja.