Ljubljana, 22. september 2025 – Svetovni sporazum Združenih narodov za zaščito oceanov (BBNJ) je pretekli konec tedna dosegel zgodovinski mejnik: ratificiralo ga je 60 držav, kar omogoča, da bo sporazum stopil v veljavo 120 dni od tega mejnika.

Projekcija Zaščitimo oceane na Brooklynski most. © POW / Greenpeace

Sporazum je ključno orodje za vzpostavitev morskih zavarovanih območij – trenutno je le 0,9 % odprtega morja v celoti ali visoko zaščitenega. Kot razkriva nova analiza Greenpeace International, bi morale vlade za dosego cilja – zaščita 30 % oceanov do leta 2030 – v naslednjih petih letih vsako leto zaščititi več kot 12 milijonov km² morja, kar je več kot znaša površina Kanade.

Mads Christensen, izvršni direktor Greenpeace International, je ob tem povedal:

“To je prelomni trenutek za zaščito oceanov in dokaz, da se lahko države združijo za zaščito našega modrega planeta. Doba izkoriščanja in uničevanja se mora končati in sporazum za zaščito oceanov predstavlja orodje, da se to lahko zgodi. A časa zmanjkuje – znanstveniki jasno opozarjajo, da moramo do leta 2030 zaščititi vsaj 30 % oceanov. Vlade morajo zdaj začeti priprave za vzpostavitev prvih obsežnih morskih zavarovanih območij.”

Kiti Short finned pilot v Sargaškem morju. © Tavish Campbell / Greenpeace

Greenpeace opozarja vlade na nujne korake:

  • v naslednjih mesecih pred prvo konferenco o oceanih držav pogodbenic (Ocean COP) morajo vlade začeti priprave za vzpostavitev novih morskih zavarovanih območij na odprtem morju, ki bodo v celoti zaščiteni pred izkoriščevalskimi in uničujočimi dejavnostmi. To je še posebej pomembno, saj številna obstoječa morska zavarovana območja v praksi pogosto ne zagotavljajo učinkovite zaščite, ampak so zaščitene le na papirju. Vlade morajo tako pripraviti jasne načrte in strategije za učinkovito izvajanje zaščite, določiti mehanizme nadzora in zagotoviti, da bodo rezervati dejansko varovali ekosisteme in biotsko raznovrstnost oceanov;
  • Vlade morajo zagotoviti, da bo sporazum omogočil hitro izvajanje zaščitnih ukrepov, ne pa da bo obstal v počasnih postopkih ali pod okriljem organizacij, ki so desetletja dopuščale izčrpavanje oceanov;
  • ustanovitev morskih zavarovanih območij mora temeljiti na znanstvenih dokazih in vključevati tudi znanje ter sodelovanje staroselskih in lokalnih skupnosti, da bo proces pravičen in družbeno odgovoren.
Aktivisti Greenpeace ZDA na ikonični muzej Guggenheim projicirajo sporočilo z naslovom
“Strong Global Ocean Treaty Now!” © Greenpeace

Greenpeace in milijoni podpornikov po svetu države pozivajo, naj pokažejo enako ambicijo kot pri Svetovnem sporazumu za zaščito oceanov tudi pri preprečitvi nove industrije, ki ogroža oceane – globokomorsko rudarjenje – in sprejmejo svetovni moratorij na to industrijo, ki bi povzročila nepopravljivo škodo oceanom.

Slovenija je sporazum o zaščiti oceanov ratificirala že januarja letos in tako prispevala k temu zgodovinskemu mejniku. Prav tako je junija podprla moratorij na globokomorsko rudarjenje. Greenpeace Slovenija zato poziva slovensko vlado, naj aktivno vlogo pokaže tudi pri pripravi prvih morskih zavarovanih območij na prihajajoči konferenci Ocean COP in tako nadaljuje z vodilno vlogo pri zaščiti oceanov.