Greenpeace začetek veljavnosti zgodovinskega Svetovnega sporazuma ZN o zaščiti oceanov obeležil s poulično umetnostjo v Piranu
Piran, 17. januar 2026 – Ob uradnem začetku veljavnosti Svetovnega sporazuma ZN o zaščiti oceanov (BBNJ) umetniki po vsem svetu predstavljajo ulične umetnine, s katerimi obeležujejo težko priborjeno zmago po dveh desetletjih prizadevanj za zaščito oceanov. Globalni akciji so se pridružili tudi pri Greenpeaceu Slovenija, kjer so ta dan skupaj z lokalnim grafitarjem Danijelom Gambocem Gregoričem obeležili s 45-metrskim grafitom v Piranu. Akcija hkrati pomeni začetek odštevanja do ključnega cilja: do leta 2030 zaščititi 30 % oceanov.
Špela Bandelj Ruiz, vodja kampanje za zaščito oceanov pri Greenpeace Slovenija poudarja: “Danes simbolično praznujemo rezultat dveh desetletij neumornega boja za zaščito odprtega morja, ki je dom milijonom živalskih in rastlinskih vrst ter ključnim ekosistemom. Vlade, ki so sporazum ratificirale, so zdaj pravno zavezane k ukrepanju za njegovo zaščito, tudi Slovenija.
Do 2030 imamo le še štiri leta, da zaščitimo 30 % oceanov. Naše sporočilo vladam je jasno: ukrepati morate hitro, vzpostaviti prvi val morskih zavarovanih območij in storiti vse, kar je mogoče, da omejite moč korporacij, ki so oceane pripeljale na rob propada. Vsak mesec odlašanja pomeni novo škodo za čudovite in krhke ekosisteme, od katerih smo vsi odvisni.”
Svetovni sporazum o zaščiti oceanov, najpomembnejši okoljski pravni dokument po Pariškem sporazumu, je septembra lani dosegel pomemben mejnik: ratificiralo ga je 60 držav, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za njegov začetek veljavnosti. Trenutno je v celoti ali visoko zaščitenega le 0,9 % odprtega morja.
Sporazum prvič v zgodovini zagotavlja pravna orodja za vzpostavitev zatočišč na odprtem morju, ki bodo prispevala k blaženju podnebne krize, zaustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti ter varovanju prehranske varnosti milijard ljudi, ki so od ocena odvisni.
Od 17. januarja dalje za države, ki so sporazum ratificirale, začnejo veljati konkretne pravne obveznosti. Temu zgodovinskemu mejniku mora slediti tudi odločna politična volja vlad po vsem svetu, da ukrepajo hitro ter v procesu vzpostavljanja prvih morskih zatočišč omejijo vpliv industrijskega ribolova. Da bi zaščito odprtega morja v pičlih štirih letih z manj kot 1 % dvignili na 30 %, bo treba zavarovati območja, večja od celin – in to hitreje kot pri katerem koli naravovarstvenem podvigu v zgodovini.
Slovenija je sporazum o zaščiti oceanov ratificirala lani januarja in tako prispevala k temu zgodovinskemu mejniku. Prav tako je lani junija podprla moratorij na globokomorsko rudarjenje. Greenpeace Slovenija zato poziva slovensko vlado, naj aktivno vlogo pokaže tudi pri pripravi prvih morskih zavarovanih območij in tako nadaljuje z vodilno vlogo pri zaščiti oceanov.
Uveljavitev Sporazuma o zaščiti svetovnih oceanov so v 13 državah proslavili umetniki in aktivisti, ki so v sodelovanju z Greenpeacom ustvarili ulična dela na temo varstva morja. Njihovo ustvarjanje je zajelo vse od zidnih poslikav in projekcij do skulptur ter gibljivih instalacij.
