Za prihodnost brez jedrske tehnologije moramo odpraviti tako jedrsko orožje kot tudi jedrsko energijo.
Današnja odločitev odbora za Nobelovo nagrado ne sme biti precenjena. Prizadevanja Mednarodne kampanje za jedrsko razoroževanje (ICAN) za spodbujanje zgodovinskega mednarodnega sporazuma, ki prepoveduje uporabo jedrskega orožja, si zaslužijo priznanje najbolj spoštovane nagrade, Nobelove nagrade za mir.
Sporazum je podprla večina držav članic Združenih narodov. Kljub temu pa se države, ki imajo jedrsko orožje, še naprej vzdržujejo procesa. Delo ICAN-a in današnja nagrada jasno izražajo svetovna pričakovanja, da tudi te države podpišejo in ratificirajo sporazum in s tem za naše otroke zagotovijo prihodnost brez jedrskega orožja.
Med jedrskim orožjem in jedrsko energijo obstaja neizogibna povezava. Verjamemo, da se mora svet odpovedati ne le jedrskemu orožju, temveč tudi uporabi jedrske energije in zagonu t.i. »miroljubnih« jedrskih programov v novih državah. Kateri koli »miroljuben« jedrski program lahko dolgoročno privede do nastanka jedrskega orožja.
Vsaka jedrska elektrarna proizvaja radioaktivne odpadke, ki predstavljajo nevarnost za obdobja daljša od poznane človeške zgodovine, in tisočletja predstavljajo grožnjo z vidika varnosti: cepljive snovi, kot sta uran in plutonij, ki se jih lahko uporablja za izdelavo orožja.
Jedrska energija se počasi umika. A projekti jedrske energije, ki so mednarodno promovirani s strani Kitajske (CGN, CNNC), Francije (Areva, EdF), Japonske (Hitachi, Mitsubishi, Toshiba), Rusije (Rosatom), Južne Koreje (KEPCO) in ZDA (Westinghouse, GE), niso nevarni zgolj zaradi tega, ker lahko povzročijo naslednji Černobil ali Fukušimo, temveč tudi zaradi neizogibnega širjenja jedrskega orožja.
In to ni le teorija. Pakistanska jedrska orožarna ne bi mogla biti zgrajena brez znanja, ukradenega iz obrata za obogatitev urana URENCO iz Nizozemske. Rosatomova vpletenost v Bushehr ponovno postane nevaren dejavnik v trenutni napetosti med ZDA in Iranom. Med že desetletje trajajočo diskusijo ali naj Poljska postavi jedrske reaktorje, je resen časopis objavil kolumno v kateri je trdil, da morda Poljska želi dostop do te tehnologije tudi zato, da bi dolgoročno gledano »dobila nazaj Lvov«.
Svetovna jedrska zveza želi postaviti tisoč jedrskih elektrarn po celem svetu. To imenujejo svoj »Harmony« (op. prev. »Harmonija«) scenarij. Nov trend je razviti ideje za tisoče majhnih reaktorjev razširjenih po celem planetu, naj gre za Rosatomove ali CNNC-jeve plavajoče jedrske elektrarne ali nove zasnove četrte generacije, vključno s torijevimi reaktorji, ki morajo biti dostavljeni kot paket s tehnologijo predelave, ki tudi njihovim lastnikom omogoča, da izčrpajo izotope za izdelavo orožja. Za nas je to popolna nočna mora.
Prizadevanja za zagotavljanje boljše prihodnosti bi morala potekati z roko v roki z odpravljanjem jedrskega orožja in postopnim opuščanjem jedrske energije. Ne potrebujemo ne enega ali drugega. Ne potrebujemo zmožnosti, s katero lahko ubijemo stotine ali tisoče z enim samim zaslepljujočim žarkom in s tem nadomestimo diplomacijo. In imamo dovolj trajnostnih ter obnovljivih virov, s katerimi lahko učinkovito zadostimo svetovni potrebi po energiji.
Prihodnost bo nejedrska.
Avtorja:
Jan Haverkamp in Rashid Alimov
Prevod: Anja Kos