Da bi do leta 2040 dosegli neto ničelne izpuste in izpolnili svoje podnebne in biodiverzitetne zaobljube, je nujno, da Slovenija opusti fosilna goriva, močno zmanjša porabo energije in do leta 2040 preide na energetski sistem, ki stoodstotno temelji na obnovljivih virih energije. Nedavna energetska kriza je znova pokazala, kako močno trenutni energetski sistem spodbuja odvisnost, neenakost in socialno nepravičnost. Največji dobavitelji energije so dosegali rekordne dobičke, vse več državljanov pa je bilo obremenjenih z visokimi računi (za energijo), zaradi česar so se težko prebijali iz meseca v mesec. V slovenskem energetskem sektorju trenutno prevladujejo fosilna goriva, pri čemer premog in zemeljski plin predstavljata več kot 60 % celotne porabe energije. V trenutnem osnutku slovenskega NEPN se z novimi energetskimi cilji EU do leta 2030 ne skladajo niti prispevki obnovljivih virov niti prispevki k energetski učinkovitosti. Poleg tega načrt niti ne oriše nobenih konkretnih političnih ukrepov, s katerimi naj bi vlada dosegla cilje.
Obnovljiva energija je ključ do trajnostne in bolj zelene prihodnosti. Je rešitev za povrnitev našega energetskega sistema, ki bo bolj spoštljiv do planeta in bolj dostopen vsem. Naše vlade že predolgo zanemarjajo naložbe v obnovljive vire energije. Vetrna in sončna energija sta se v zadnjih letih dobro razvili, a kljub temu, da sta najcenejši, sta ti rešitvi pri nas še daleč od svojega polnega potenciala. Po podatkih ZN vetrni potencial Slovenije znaša okoli 600 MW. Kljub temu pa ima država trenutno le 2 delujoči vetrni turbini, zaradi česar dragocen vir čiste, poceni energije – energije, ki bi lahko prispevala k prehodu Slovenije na podnebno nevtralnost – ostaja neizkoriščen.
Zakaj vetrna energija?
Podnebne spremembe predstavljajo resnično tveganje za preživetje in dobrobit milijonov ljudi po svetu. Požari, poplave in ekstremni vremenski dogodki terjajo življenja in ogrožajo več deset milijonov ljudi po vsem svetu. Tovrstni pojavi mlajše generacije ropajo njihove prihodnosti na zdravem planetu, primernem za življenje, a podnebne spremembe predstavljajo tudi priložnost, da spremenimo način življenja in tako izboljšamo stanje za nas in planet. Obnovljivi viri energije, kot je energija vetra, so bistvenega pomena za blažitev podnebnih sprememb in nepogrešljivi za zmanjšanje resnične nevarnosti za zdravje in okolje zdaj in za prihodnje generacije.
Vetrna energija je energija, ki jo želimo in potrebujemo, ker:
- Je veter brezplačen, čist in obnovljiv. Ne prispeva k podnebnim spremembam in ne proizvaja nevarnih jedrskih odpadkov. Leta 2019 je vetrna energija v Evropi prihranila 118 milijonov ton CO2, leta 2030 pa bi lahko prihranila do 270 milijonov ton.
- Bi v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije, kot je sončna energija, lahko zadostila vsem našim potrebam po električni energiji. Turbina z močjo 2,5 MW bi vsako leto proizvedla 6,5 milijona enot električne energije, kar bi zadostovalo za letne potrebe več kot 1400 slovenskih gospodinjstev.
- Je veter lokalni vir energije in ga ni treba uvažati iz drugih držav. Več vetrne energije porabimo, bližje smo doseganju energetske varnosti.
- Bi Slovenija lahko do leta 2040 svojim potrebam po energiji v 100 % obsegu zadostila z obnovljivimi viri energije, če bi povečali uporabo vetrne energije.
- Vsak megavat (MW) vetrne energije ustvari 17 delovnih let v proizvodnji. To pomeni, da bi zavezanost k izkoriščanju vetrnega potenciala v Sloveniji lahko ustvarila več kot 10.000 delovnih mest.
- Naša javnomnenjska raziskava kaže, da osem od desetih ljudi v Sloveniji podpira vetrno energijo in si želi dostopa do čiste in poceni vetrne energije.
Prepogosto se nam zdi, da razvoj obnovljivih virov energije pomeni žrtvovanje okoljskih ali družbenih načel. Vendar pa obstaja veliko dokazov iz vse Evrope, ki kažejo, da je mogoče s skrbnim načrtovanjem, sodelovanjem javnosti in delitvijo koristi vetrno energijo in njeno podporno infrastrukturo razvijati v skladu z naravnimi ekosistemi, lokalnim prebivalstvom in pravicami delavcev. Sledijo tri ključna načela, za katera verjamemo, da bi morala voditi razvoj vetrne energije v Sloveniji:
1. Vetrna energija naj bo zaveznik biotske raznovrstnosti
Pri Greenpeaceu verjamemo, da mora biti prehod na sistem z ničelno neto energijo narejen z roko v roki z zaščito biotske raznovrstnosti. To pomeni, da je treba v različnih fazah vetrnih projektov upoštevati vrsto strogih zahtev, da se zagotovi proizvodnja čiste energije ob popolnem spoštovanju naravnega okolja. Načrte za ‘namenska območja’ (ang. ‘go-to areas’) obnovljivih virov energije je treba razviti na pregleden in participativen način, ki bo nevladnim organizacijam, civilni družbi, občinam in lokalnim skupnostim omogočil, da ocenijo predloge in predlagajo alternative. Ne smejo se nahajati v omrežju Natura 2000, na območjih, na katera vplivajo načrti za ohranjanje vrst, ki so opredeljene kot »ogrožene«, in na nacionalno določenih zavarovanih območjih, kot so zavarovana in ogrožena območja (krajinski parki, naravni rezervati in spomeniki, naravna dediščina, življenjska okolja določenih živalskih vrst, vodovarstvena območja, območja kulturne dediščine (npr. sakralni objekti, etnološka stavbna dediščina, dediščina, objekti zgodovinskega pomena)). Strateški cilj bi moral biti prednostna uporaba vetrne energije na območjih, ki so za to najprimernejša, kot na primer urbana, umetna in industrijska območja, koridorji prometne infrastrukture, že degradirana zemljišča in zemljišča z nizkim donosom in nizko naravno vrednostjo. Kjer je to le mogoče, je treba vetrne turbine zgraditi v kombinaciji s kmetijsko-ekološkimi praksami na degradiranih območjih, starih rudarskih območjih ali intenzivno uporabljenih kmetijskih zemljiščih. Možno je obnoviti funkcionalnost propadajočih tal in tako združiti uvedbo obnovljivih virov energije s pomembnimi koristmi za biotsko raznovrstnost.
2. Državljani naj bodo postavljeni v središče odločanja
Pri Greenpeaceu verjamemo, da je udeležba javnosti bistvenega pomena za dosego odpornega sistema stoodstotno obnovljive energije. Dostop do popolnih, jasnih in preglednih informacij o predlaganih prostorskih načrtih za razvoj vetrne energije bi javnosti moral biti proaktivno omogočen od zgodnjega procesa načrtovanja, ko so še vse možnosti odprte. To bi lokalnim skupnostim in civilni družbi omogočilo konstruktivno sodelovanje in izboljševanje teh načrtov. Treba je sprejeti ukrepe za vključitev lokalnih organov, spodbujanje ustanavljanja zborov državljanov in usmerjanje razprave prek odprtih, na znanosti temelječih platform za dialog z zainteresiranimi stranmi, kar bo omogočilo iskanje rešitev, s katerimi bo razvoj virov obnovljive energije okolju prijaznejši in povečalo podporo lokalnih skupnosti.
Pri načrtovanju novih projektov in v svojih prizadevanjih za pospešitev uvajanja fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn naj različne zainteresirane strani upoštevajo Deset ključnih korakov do hitrejših in pravičnejših postopkov izdaje dovoljenj za učinkovito promocijo sončne in vetrne energije, kot jih je razvil CAN Europe ter prevedel in povzel Focus.
3. Lokalne skupnosti naj se opolnomoči, da prevzamejo lastništvo nad proizvodnjo vetrne energije
Vetrna energija lahko zelo koristi skupnostim, v katerih se nahaja, še posebej če je v lasti lokalnih ljudi. Pri Greenpeaceu podpiramo oblikovanje decentraliziranih sistemov stoodstotno obnovljive energije, ki skupnostim proizvajajo lastno čisto energijo. Potrebno je nuditi upravno in finančno podporo za uvedbo energetskih skupnosti, da se državljanom, malim podjetjem in lokalnim območjem omogoči skupna proizvodnja, upravljanje in poraba lastne energije. Za zagotovitev pravičnosti in nepristranskosti bi morale energetske skupnosti imeti dostop do posebne podpore za pridobitev dovoljenj in priključitev na omrežje.
Greenpeace podpira električno energijo, proizvedeno v vetrnih elektrarnah, če se upošteva naslednje:
- Lokacije so znotraj dovoljenih območij v veljavnih načrtih vetrne energije.
- Projekt ima ugodno presojo vplivov na okolje (načrta ali parka, kakor je ustrezno) v vseh primerih, kjer je obvezna.
- Izvedeni so vsi ustrezni omilitveni ukrepi za zmanjšanje vpliva na biotsko raznovrstnost.
- Postopki izdajanja dovoljenj so transparentni in pravični, državljani pa so vključeni v procese načrtovanja. Državljane se tudi spodbuja in se jim omogoča, da prevzamejo lastništvo nad proizvodnjo energije prek skupnostnih energetskih modelov.