V oktobru 2023 smo Greenpeace Slovenija izvedli javnomnenjsko raziskavo na temo odnosa državljank_ov do podnebja in energetike, s posebnim poudarkom na odnosu do vetrne energije. Raziskavo smo izvedli s pomočjo raziskovalne agencije Parsifal na reprezentativnem vzorcu 741 vprašanih iz vseh slovenskih regij. 

Pri prvih, bolj splošnih vprašanjih, so anketiranke_ci izkazale_i veliko mero osveščenosti in zaskrbljenosti v zvezi s podnebnimi spremembami. Velika večina anketirank_cev (83,8 %) je s tematiko podnebnih sprememb seznanjena, velika večina (82,0 %), je zaradi podnebnih sprememb tudi zaskrbljena. 

V zvezi z energetsko oskrbo je ljudem sicer najbolj pomembna ugodna cena, tako odgovarja tretjina (33,1 %) anketirank_cev, že na drugem mestu po pomembnosti je vpliv na okolje (26,8 %). 

Višjemu izkoriščanju obnovljivih virov je naklonjenih 91,3 % Slovenk_cev.

Viri energije v prihodnosti 

Večina Slovenk_cev verjame, da so obnovljivi viri edina možna pot naprej. Po mnenju anketirancev, bi se Slovenija v prihodnosti morala v najvišji meri zanašati na sončno (83,2%), vetrno (77,8%)  in geotermalno energijo (64,9%).

Velika večina Slovencev (79,6 %) meni, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. 

Vetrni potencial in vetrni parki 

S postavitvijo vetrnega parka na območjih z vetrnim potencialom se strinja velik del anketirancev (77,5 %). 

Tretjina anketirancev ne vidi problema v vetrnih parkih oz. glede vetrnih parkov nimajo nobenih večjih skrbi (32,1 %). Ostale anketirance pa najbolj skrbi, da bi povzročali prevelik hrup (11,0 %), sledi skrb za ptice in druge živali (8,9 %), vpliv na okolje, uničenje narave in poseg v prostor (8,7 %), med večji problemi je še skrb razgradnje in reciklaža dotrajanih veternic (6,1%). 

Anketiranke_ci bi se strinjali z izgradnjo vetrnih elektrarn, če bi jih gradili na območjih z visokim vetrnim potencialom. Ljudem je pomembno tudi, da bi pri izgradnji varovali naravo, da bi bile skupnosti v neposredni bližini vetrnih parkov energetsko samozadostne in bi plačevale nižjo ceno električne energije.

Najvišja podpora izgradnji vetrnih parkov je na degradiranih območjih in izven zavarovanih in zaščitenih naravnih območij.

Celotna javnomnenjska raziskava, vključno z demografskimi podatki, je dostopna na tej povezavi.