ODZIV: V TEŠ-u bi kurili odpadke | Greenpeace Slovenia
Z uporabo te spletne strani soglašate z uporabo spletnih piškotkov. Preberi več

ODZIV: V TEŠ-u bi kurili odpadke

Sporočilo za javnost - julij 26, 2018
Ljubljana, 26. oktober 2018

Po včerajšnjem poročanju portala Siol.net Termoelektrarna Šoštanj preučuje možnost kurjenje komunalnih odpadkov kot dodatno surovino za poganjanje turbin šestega bloka in tako kot dodaten vir prihodkov za elektrarno, ki posluje v rdečih številkah.

Jaka Kranjc, predstavnik organizacije Ekologi brez meja, je novico komentiral:

Predstavniki TEŠ sežiganje odpadkov predstavljajo kot varčevanje z naravnimi viri, kakor da odpadki nastajajo iz nič in samo čakajo na izrabo. Še več, odpadke poskušajo prikazati kot obnovljiv vir energije, čeprav tudi po stari evropski direktivi[1] kot tako lahko smatramo samo energijo iz nefosilniih virov, kar pa plastika, ki predstavlja glavnino kurilne vrednosti odpadkov, ni. Hkrati je potencial zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri recikliranju, sploh pa pri podaljševanju življenjske dobe izdelkom, mnogo večji kot pa pri rabi odpadkovnih goriv[2].

Sežiganje tudi ne bi čarobno rešilo vsakoletnih težav s prevzemanjem odpadne embalaže, saj gre za ločen sistem razširjene odgovornosti proizvajalca, ki je prepotreben novelacije ne glede na razmišljanja TEŠ.

Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, dodaja:

“Kreativnih” načinov, kako zagotoviti TEŠu dodatna sredstva, očitno ni konca. Dve leti je Ministrstvo za infrastrukturo poskušalo uvesti subvencijo za TEŠ3[3], sedaj pa bi vodstvo TEŠ-a kar s kurjenjem odpadkov reševalo elektrarno in spodbujalo kurjenje premoga. En okoljsko nesprejemljiv projekt bi napajal drugega.

Takšnim in drugačnim predlogom za reševanje TEŠa tudi ne bo konca, saj premogovno industrijo ne čakajo boljši časi. Ekonomski trendi in podnebni ukrepi dejansko govorijo v prid zapiranju premogovnih elektrarn v naslednjih 10 letih[4], zagotovo pa TEŠ ne bo mogel delovati do sredine stoletja kot je bilo načrtovano.

Edino odgovorno od vodstva TEŠ in HSE kot tudi od naših političnih odločevalcev, se je na predčasno zapiranje TEŠa ustrezno pripraviti. Če je vodilnim v TEŠ in HSE res mar za svoje delavce in lokalno skupnost, bi skupaj z njimi in Vlado RS oblikovali celosten načrt ekonomskega razvoja šaleške regije v prihodnosti: v katerih panogah se lahko odlikuje regija, ali bi lahko Šoštanj z okolico še naprej ostal pomemben center slovenske energetike s preusmeritvijo na priložnost, ki jih ponujajo nove obnovljive tehnologije, kakšno raziskovalno in izobraževalno dejavnost se bi v skladu s tem spodbujalo itd. To so ključna vprašanja našega časa, ki se jim zaenkrat vsi izogibajo.

TEŠ. Foto: J. Kralj / Greenpeace.


Kontakt

Katja Podbevšek, Greenpeace v Sloveniji, ,

+386 40 235 949

Jaka Kranjc, Ekologi brez meja,