Z uporabo te spletne strani soglašate z uporabo spletnih piškotkov. Preberi več

Parlamentarna večina ustavila najnovejši poskus prikritega reševanja TEŠ-a

Zavrnitev novele energetskega zakona (EZ)

Sporočilo za javnost - februar 21, 2018
Ljubljana, 21. februar 2017: Državni zbor je včeraj zavrnil novelo energetskega zakona (EZ). Novela je vsebovala dve sporni določili, ki bi omogočili, da se na račun občin, gospodinjstev in gospodarstva v Termoelektrarno Šoštanj oz. njegovega lastnika Holdinga Slovenskih Elektrarn stekajo dodatni milijoni javnega denarja.

Mag. Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, je zavrnitev novele EZ komentirala:

Parlamentarna večina je ministru Gašperšiču, premierju Cerarju in nekaterim poslancem SMC z glasovanjem jasno sporočila, da predlagani skriti manevri za iskanje dodatnega javnega denarja za TEŠ niso dopustni. Resna  energetska politika mora namesto igric voditi odkrit dialog z javnostjo o nujnih spremembah, ki jih bomo morali v slovenski energetiki izvesti v prihodnjih letih. Kako bomo v naslednjem desetletju opustili premog in razvili široko paleto obnovljivih virov, da bomo pravočasno in ustrezno zamejili uničujoče podnebne spremembe? To je ključno vprašanje našega časa. Vse koalicijske stranke so se tekom mandata izogibale temu vprašanju, a nenehnega iskanja izgovorov in prelaganja nujnih odločitev prebivalci preprosto ne smemo sprejeti.

Vsi manevri Ministrstva za infrastrukturo, Vlade dr. Mira Cerarja in nekaterih poslancev SMC okoli novele energetskega zakona sicer dobro ponazarjajo zaskrbljujočo situacijo v slovenski energetiki. Medtem ko smo priča tehnološki revoluciji in se v svetu dogajajo tektonski premiki stran od fosilnih goriv in jedrske energije k čistim in obnovljivim virom energije, je glavna skrb naše vlade vztrajno iskanje javnih sredstev za krpanje luknje v TEŠu. Ko k temu prištejemo še dejstvo, da želi Vlada razvoj sončne in vetrne energije v naslednjem desetletju praktično zaustaviti, se nam morajo resnično vklopiti vsi rdeči alarmi.

Novela energetskega zakona je predlagala spremembo definicije sistemskih storitev in po novem bi med plačljive storitve sodila tudi zagotavljanje primarne regulacije, večino katere trenutno zagotavlja TEŠ. Ta sprememba ni bila v predlogu novele energetskega zakona, ki je bil v javni obravnavi pred enim letom.

Tik preden je novela zakona stopila v državni zbor, pa je na predlog poslancev SMC Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor sprejel amandma 2506-VII (k 2. členu), s katerim so predlagali omejitev stroškov, ki jih hidroelektrarne plačujejo za koncesije, kar bi finančno prizadelo občine, ki so v neposredni okolici hidroelektrarn. Glede na preteklo prakso se je pojavila skrb, da ta sredstva ne bi ostala hidroelektrarnam oz. ne bomo namenjena investicijam v obnovljive vire energije kot zatrjujejo predlagatelji, ampak jih bo Holding Slovenskih Elektrarn (lastnike večine slovenskih hidroelektrarn) namenil krpanju finančne luknje TEŠ. Pred glasovanjem so predlagatelji dodali spremembo, s katero bi to veljalo le za nove hidroelektrarne.


Kontakt

Dr. Dejan Savić, , +386 40 165 195.

Sporočilo za javnost je na voljo tudi v pdf obliki.