Znak, da so oceani v nevarnosti
Največji sesalci na Zemlji, sinji kiti, so znani po svojih globokih, otožnih pesmih, ki lahko pod vodno gladino potujejo na stotine kilometrov daleč. A v zadnjem času se dogaja nekaj zaskrbljujočega – njihovo petje, nekoč življenjskega pomena za sporazumevanje, iskanje partnerjev in hranjenje, v številnih delih sveta zamira.
Pesem, ki počasi zamira
Znanstveniki, ki preučujejo glasove sinjih kitov, opažajo močan upad njihovega petja. Raziskava1 ob obali Kalifornije, ki je potekala šest let in se začela leta 2015, je pokazala, da se je v letih z izjemno močnimi morskimi vročinskimi valovi petje sinjih kitov zmanjšalo za približno 40 odstotkov – istočasno, ko so se sesedle populacije njihove glavne hrane, krila in sardel.2
Tudi v vodah Nove Zelandije so raziskovalci med letoma 2016 in 2018 pri sinjih kitih opazili manj nizkofrekvenčnih »D-klicev« (povezanih s hranjenjem) in »ritmičnih napevov« (značilnih za parjenje) v obdobjih, ko so bili oceani toplejši. To kaže na upad hranjenja in razmnoževanja. Medtem so kiti grbavci v istih območjih še vedno peli – kar nakazuje, da so sinji kiti posebej občutljivi na spremembe v okolju.3
Zakaj izgubljajo svoj glas?
Glavni razlog za to tišino je pomanjkanje hrane, ki ga povzroča podnebna kriza, čeprav pomembno vlogo igra tudi hrupno onesnaženje morij. Morski vročinski valovi zmanjšajo mešanje hranil in uničijo jate krila – drobnih rakcev, od katerih so sinji kiti popolnoma odvisni. Ko hrane zmanjka, se kiti oglašajo manj, da bi prihranili energijo.
Kot je dejal morski biolog John Ryan:
To je, kot bi poskušal peti, medtem ko stradaš.
Ker je petje povezano tudi z razmnoževanjem, manj hrane pomeni tudi manj poskusov parjenja, kar sproža skrb za prihodnost te vrste.4
Tišina, ki opozarja
Tišina sinjih kitov je znak oceanov v stiski. Kot ena ključnih vrst v morski prehranjevalni verigi sinji kiti odsevajo zdravje oceanov. Če se bodo morski vročinski valovi ponavljali, bi to lahko trajno porušilo ravnovesje teh ekosistemov.
Svetovni sporazum za zaščito oceanov prinaša upanje
Več kot šestdeset držav je ratificiralo Svetovni sporazum za zaščito oceanov, kar pomeni, da bo uradno stopil v veljavo v začetku leta 2026 – to predstavlja pomembno zmago za zaščito in obnovo oceanov.
Prvič v zgodovini imajo vlade pravni okvir za vzpostavitev morskih zavarovanih območij na odprtem morju – ogromnih območij zunaj nacionalnih voda, kjer se lahko občutljivi ekosistemi obnovijo in uspevajo. Če bo sporazum v celoti izveden, bi lahko vzpostavil največje omrežje morskih rezervatov v zgodovini, ki bi zajelo več kot tretjino svetovnih oceanov.
Čeprav je to velik korak naprej, moramo vladam še naprej gledati pod prste, da bodo resnično zaščitile morsko biotsko raznovrstnost in ustavile nove grožnje, kot je globokomorsko rudarjenje, še preden se začne.
Ko največje živali na svetu utihnejo, bi morali mi poslušati še pozorneje.
Sinji kiti ne izgubljajo le svojega glasu – opozarjajo nas na stanje oceanov, od katerih smo vsi odvisni. Če želimo, da bi njihove pesmi še naprej odmevale skozi globine, zaščita morskih ekosistemov ni izbira, temveč nuja.
Bomo dopustili, da ocean utihne – ali bomo postali njegov glas? Greenpeace si prizadeva, da bi oceani znova zadihali – da bi se pesem sinjih kitov nekoč spet slišala po vsem svetu. Če verjameš, da si naš planet zasluži glas, podpri naše delo z donacijo in pomagaj zaščititi oceane.
