Apokaliptični prizori iz Avstralije so nam pokazali uničujoče učinke besnečih požarov. Zaradi ognja so izgubljena življenja in tisoči so prisiljeni zapustiti svoje domove. Tudi številne živali in rastline so izginile v plamenih. Ampak kako so podnebne spremembe odgovorne za tako silovite požare in kaj lahko storimo, da jih preprečimo?

Avstralija se sooča z najobsežnejšo požarno krizo, ki je do sedaj vzela življenja že vsaj 28-im ljudem. Gozdni požari so družinam vzeli domove in zdesetkali populacijo ene izmed najbolj ikonskih avstralskih živali, koale, kot tudi drugih živalskih vrst. 

Vsak dan novi dokazi prikazujejo, kako so podnebne spremembe tista gonilna sila katastrofalnih gozdnih požarov, ki povzročajo neizmerno človeško trpljenje in okoljsko opustošenje. Tukaj so dejstva zbrana do sedaj. 

Kateri del Avstralije je podvržen požarom?

Skoraj celotna Avstralija. Ampak Novi Južni Wales je še posebej močno prizadet, ne samo zaradi gosto poseljenih predelov v in okoli mest, kot sta npr. Sydney in glavno mesto Canberra.  Tudi Victoria (južna zvezna država, kjer je tudi mesto Melbourne) je bila močno prizadeta – fotografije, na katerih ljudje popolnoma obkroženi z ognjem na plaži čakajo reševalce na morju, so iz vzhodnega dela te zvezne države.

Številni požari pa ogrožajo tudi Queensland (severno od NJW, kjer sta mesti Brisbane in Cairns), ter zahodno in južno Avstralijo.

Bushfire Aftermath in Nymboida, New South Wales. © Natasha Ferguson / Greenpeace
Posledice gozdnega požara v Nymboida, Novi Južni Wales.
© Natasha Ferguson / Greenpeace © Natasha Ferguson / Greenpeace

Kolikšno škodo so povzročili požari?

Število smrtnih žrtev narašča (ob zadnjem štetju jih je bilo 28), številni pa so še vedno pogrešani. Zgolj v Novem Južnem Walesu je bilo izgubljenih 1500 domov. 

Nova poročila ocenjujejo, da je do sedaj pogorelo že 10,7 milijonov hektarjev površine, kar je enako veliko območje kot skoraj polovice celotne Anglije. Za boljšo predstavo, obsežni požari v Amazoniji leta 2019 so terjali 900.000 hektarjev, požari v Kaliforniji pa skoraj 800.000 hektarjev.

Ekologi z Univerze v Sydneyju ocenjujejo, da je poginilo skoraj milijarda živali, vključno s tisočimi koalami, ki se ne morejo premikati dovolj hitro, da bi lahko pobegnile.

Onesnažen zrak v Sydneyju in Brisbanu povzroča probleme z dihali mladih, starejših in tistih z obolenji kot je npr. astma.

Man with Face Mask in Sydney, NSW. © Cole Bennetts / Greenpeace
Moški v Sydneyu, zaradi onesnaženega zraka, nosi zaščitno masko.
© Cole Bennetts / Greenpeace © Cole Bennetts / Greenpeace

Tudi predeli sosednje Nove Zelandije, ki leži približno 1800 kilometrov stran od požarov, so prekriti z onesnaženim zrakom. Na Novo Zelandijo je iz avstralskih gozdnih požarov napihalo tudi prah in delčke, zaradi katerih so s snegom prekriti ledeniki v državi postali rumeni, kar med drugim povzroča tudi hitrejše taljenje le teh.

Kaj povzroča požare? Ali niso požari v Avstraliji pogosti?

Za požare sta kriva huda in dolgotrajna suša ter rekordni vročinski valovi. Jugo-vzhodna Avstralija, kjer so požari najhujši, doživlja najhujšo sušo v zgodovini merjenja. Leta 2019 so bila številna področja dovzetna za požare v obdobju od januarja do avgusta najbolj suha v celotni zgodovini merjenja. Avstralski meteorologi pa so novembra identificirali tudi prvi dan v zgodovini, ko na celinskem delu Avstralije ni padla niti ena kaplja dežja.  

Sredi decembra so spet padli novi temperaturni rekordi in visoke temperature se nadaljujejo tudi v letu 2020. Na številnih predelih ogroženih s požarom so se temperature dvignile kar krepko nad 40 stopinj Celzija. Predmestje Sydneyja pa je bilo decembra najbolj vroče mesto v državi, ko so zabeležili 48,9 stopinj Celzija.

Avstralija ima vsako leto t.i. sezono gozdnih požarov, ampak v letu 2019 se je le-ta začela bolj zgodaj, traja dlje in je zaradi podnebnih sprememb obsežnejša in bolj nepredvidljiva. Zaradi vremenskih razmer (močan suh veter) je požare tudi veliko težje nadzorovati z običajnimi metodami.

Kakšni so ukrepi avstralske vlade v tej krizi?

Na ogrožene predele so bili odposlani vojaki, ki v tako številčni napotitvi kot je ni bilo od druge svetovne vojne naprej, pomagajo pri evakuaciji in gašenju požarov.

Kljub temu je bil predsednik vlade, Scott Morrison, kritiziran zaradi svoje odsotnosti v času požarov in zaradi svojih izjav, v katerih podcenjuje vlogo podnebnih sprememb. Grajali so ga, ker je decembra na Havajih preživljal počitnice, medtem ko se je ogenj krepil. 

Vendar so ljudje iz celotne Avstralije stopili v akcijo, nudijo nastanitve, zdravljenje in hrano vsem žrtvam požarov. Gasilci – številni izmed njih neplačani prostovoljci – si neutrudno prizadevajo, da omejijo požare in zaščitijo domove ter življenja.

Kakšni so ukrepi avstralske vlade v zvezi s podnebnimi spremembami?

Ni jih kaj veliko. Leta 2019 je bila Avstralija drug največji izvoznik premoga na svetu in premog je ena izmed gonilnih sil podnebnih sprememb, ki sezono gozdnih požarov še poslabšujejo.  

Izpusti Avstralije naraščajo že štiri leta in vlada nima nobenega kredibilnega načrta, da bi ta trend obrnila. Pravzaprav je Morrison celo dolgo časa zavračal povezavo med požari in podnebnimi spremembami, pri čemer je trdil, da povezava ni “verodostojna”

Poleg tega, da se avstralska vlada mora soočiti s trenutnim opustošenjem, mora obenem sprejeti tudi resne ukrepe za zmanjšanje izpustov, s čimer bodo omejili vpliv podnebne krize na Avstralce in druge ljudi po svetu.

Tudi vlade drugod po svetu nosijo odgovornost, da pokažejo na jasno povezavo med avstralsko požarno krizo in globalno podnebno krizo. Le zmanjšanje uporabe fosilnih goriv po celem svetu lahko prepreči katastrofalne vplive segrevajočega se planeta.