Predstavljate si naslednje: nahajate se na oddaljenem otoku na Antarktiki, ledeno mrzlo je in zadnje tri tedne ste preživeli na ladji z enim samim namenom. Vaša naloga je, da ob prihodu na otok preštejete vsakega pingvina v koloniji na fotografiji.

Noah Strycker, a graduate student at Stony Brook University in New York, studies Chinstrap Penguins on Elephant Island.
An observer must count every single penguin nest, one by one, and repeat the count three times within a 5% margin to ensure accuracy. It’s often easiest to find a high point with a good view, and use landmarks (like rocks and other terrain features) to visually divide up large chunks of birds.
Elephant Island is home to one of the world’s largest Chinstrap Penguin populations, yet it has only been ornithologically surveyed once in 1971, by a British Joint Services expedition.
 To understand how penguin populations are faring, a census has been organised by researchers from Stony Brook University,  Northeastern University and Greenpeace to study the impact of climate change on fragile chinstrap penguin colonies on Elephant Island in Antarctica.

(This picture was taken in 2020 during the Antarctic leg of the Pole to Pole expedition under the Dutch permit number RWS-2019/40813)

A brez skrbi, ti znanstveniki se ne pritožujejo! Skupaj z aktivisti in fotografi so se odpravili na epsko potovanje »Od pola do pola«, da bi obeležili lepoto oceanov in opozorili na grožnje, s katerimi se srečujejo. Ta teden štejejo pingvine na Antarktiki.
V pomoč so jim droni in umetna inteligenca, a delo še vedno zahteva veliko štetja ‘na roke’ in priznajmo, pingvini so bolj težko pri miru.

Število pingvinov pada

Skupina preiskuje kolonije pingvinov, z željo po razumevanju, kako podnebne spremembe in druge grožnje vplivajo na oceane in njihov habitat. Od zadnjega štetja v začetku sedemdesetih let se je število pingvinov na Slonovem otoku (ang. Elephant island) zmanjšalo za 60 %, nekatere kolonije pa so izgubile kar 77% svojega prebivalstva. Glavni krivec so podnebne spremembe.

Kako toplejše podnebje vpliva na življenjski prostor pingvinov? Večinoma se kaže v pomanjkanju hrane. Tako kot večina živali na Antarktiki, se tudi pingvini prehranjujejo s planktonom rakcev, ki ga je zaradi izginjajoče količine ledu vse težje najti. 

Obstaja način, da pingvinom pomagamo

Namesto, da bi se sprijaznili z usodo in verjeli, da vrste pingvinov, kot v risanki Pingvini z Madagaskarja lahko preživijo, potrebujemo razvito omrežje rezervatov. Ti jim bodo omogočili, da se lahko pingvini in ostale živali prilagodijo našemu hitro-spreminjajočemu se podnebju. A ne smemo zamuditi priložnosti, da najranljivejše dele naših oceanov zaščitimo. 

Podpiši peticijo za zaščito oceanov: https://act.greenpeace.org/page/42636/petition/1?locale=sl-SI

Poskrbimo, da se bodo ta prikupna bitja še naprej razmnoževala, zato ne dovolimo, da pingvini postanejo ogrožena vrsta in da bodo naši otroci pingvine poznali zgolj po risanki Vesele nogice.