Dragi,

včeraj je na Marsu pristal novi Nasin rover na pomembni misiji: poiskati sledi o obstoju (nekdanjega) življenja na tem planetu. Gre nedvomno za velik uspeh znanosti, ki me navdaja z občutki, ki jih stežka opišem. V začetku leta sem se pridružila ekipi Greenpeace Slovenija kot vodja kampanj in od takrat gledam na svet skozi drugačne oči in doživljam drugačne emocije.

Ob tem neverjetnem mejniku pristanka na Marsu sem recimo najprej pomislila na to, kako čudovito je, da živimo na edinem planetu v bližnjem vesolju, ki je prekrit z vodo. In ta voda je polna življenja! Kiti, pingvini, polarni medvedi, vse življenje prečudovitih koralnih grebenov in otokov vsepovsod po svetu. Želim pomagati zaščititi oceane z mesečnim prispevkom

Ampak ni vse tako lepo, kot se sprva zdi. Zato bi vam rada povedala zgodbo o vodi. Zato, ker naš Modri planet potrebuje našo pomoč. Težko namreč govorimo o okolju, brez da bi se ozrli dlje od naše neposredne okolice, ne ravno do Marsa, ampak tja, proti prostranim oceanom.

In tu zgodba postane žalostna, saj kljub temu, da oceani nudijo dom neverjetnim bitjem, zagotavljajo hrano več milijardam ljudi in pomagajo pri ohranjanju ravnovesja našega podnebja, njihovo zdravje zelo hitro peša. Ogrožajo jih čezmeren ribolov, vrtanje za nafto in onesnaževanje s plastiko. Poleg vsega tega na njih zelo močno vplivajo tudi podnebne spremembe. Leta 2020 so svetovni oceani dosegli svojo najbolj vročo stopnjo v vsej zabeleženi zgodovini. Naraščajoča morska gladina, ki se viša tudi zaradi taljenja ledenikov in ledenih pokrovov, neposredno ogroža življenja skupnosti vsepovsod po svetu.

Zdi se mi nemogoče sprejeti dejstvo, da je zaščitenih le približno 1 % mednarodnih voda.

Želim pomagati zaščititi oceane z mesečnim prispevkom

Zaupamo v znanost, ko gre za pristanek na Marsu. Pa ji zaupamo tudi drugače? Znanstveniki namreč pravijo, da moramo do leta 2030 zaščiti vsaj 30 % naših oceanov, če želimo zaustaviti njihovo propadanje, zato moramo ukrepati hitro. Če jih želimo ohraniti zdrave, potrebujemo globalno omrežje morskih rezervatov

Zaščita oceanov sega izven meja posamezne države in potrebno bo mednarodno sodelovanje. Pri Združenih narodih se razpravlja o Sporazumu o svetovnih oceanih, ki bi imel moč ustvariti morske rezervate po celem svetu. Hitrost teh pogajanj žal ne dohaja vse bolj nujne potrebe po ukrepanju za ohranitev naših oceanov, zaščito našega planeta in preprečitev izgube biotske raznovrstnosti. Zaskrbljujoče je pomanjkanje politične motivacije za progresiven izid teh pogajanj, saj nekatere države še vedno v ospredje postavljajo izkoriščanje okolja in ne njegove zaščite.

Ponosna sem na milijone ljudi po celem svetu, ki se pod okriljem naših kolegov pri Greenpeace Združeno Kraljestvo že leta trudijo in promovirajo svojo kampanjo Zaščitimo oceane. S svojim delom močno prispevajo k temu, da se bi vlade čim večih držav strinjale in skupaj oblikovale trden Sporazum o svetovnih oceanih že v letošnjem letu.

Tudi naša ekipa je del tega – do sedaj se je v Sloveniji kampanji pridružilo skoraj pet tisoč ljudi – in tudi v prihodnje bomo nudili našo podporo po svojih najboljših močeh.

To je namreč zlata priložnost, da popravimo storjeno škodo.

Glede na to, kako zelo smo odvisni od naših oceanov, je sedaj čas, da jim nekaj vrnemo in jih zaščitimo.

Ines, ste z nami?

Ker ne sprejemamo denarja od korporacij ali vlad, za svoje delovanje potrebujemo vašo mesečno podporo, s pomočjo katere ostajamo neodvisni in strateški ter lahko delujemo za dobrobit okolja.

Vemo, da ste nam s finančnim prispevkom pomagali že v preteklosti. Bi lahko razmislili o nekajevrskem mesečnem prispevku?

Iskrena hvala,

Sara, nova pri Greenpeace Slovenija

Rainbow Warrior Near the Queensland Coast. © Tom  Jefferson / Greenpeace
Doniraj

Greenpeace ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank – naše delo je mogoče le zaradi donacij posameznikov.

Pridruži se ×