»Želel sem zgraditi trajnostni življenjski prostor, majhno hiško z velikim vrtom na obrobju mesta Liptovský Mikuláš, ampak ko sem videl kaj se dogaja, nisem mogel več čakati, enakega mnenja je bilo tudi kar nekaj drugih ljudi«, opisuje začetek boja za njihovo dolino Pavel Herich iz organizacije državljanov OZ pre Dolinu (Za dolino).
Govorimo o dolini Demänovská dolina v Nizkih Tatrah, ki je največji narodni park na Slovaškem. Stanje se je poslabšalo leta 2006, ko je bilo na 90 hektarjih narodnega parka dovoljeno graditi turistično infrastrukturo – hotele, planinske koče, stanovanja, smučarske proge in parkirišča. Ko je Pavel videl na tisoče avtomobilov, kako prečkajo zaščiteno področje in kako so se območja gozdov spreminjala v gradbišča, se je z istomislečimi posamezniki odločil, da začnejo s kampanjo za zaustavitev grajenja.
»To početje moramo ustaviti čimprej. Demänovská dolina je ena izmed najdragocenejših dolin na Slovaškem. Kraško območje je kot nekakšna ‘arkadija’, bogato ozemlje s stotinami jam, strmih pobočij in vertikalnih apnenčastih skal. Obstaja več kot 50 medvedjih brlogov, kar morda predstavlja največjo gostoto na Slovaškem«, pravi Herich.
Do zdaj je organizacija zbrala več kot 113.000 podpisov ljudi, ki podpirajo njihove cilje in želijo spremeniti zakone, ki trenutno omogočajo gradnjo na zaščitenih območjih. Tako bi preprečili degradacijo krajev kot je Demänovská dolina zaradi gradbenih investitorjev, ki si želijo le dobička.
»Naša odgovornost je poiskati načine, da to spremenimo in s tolikšnimi podpisi želimo prositi slovaški parlament, da se pogovorimo o tej temi. Na lokalni ravni želimo prepričati vse lokalne entitete, lastnike zemljišč, vladne organe in tudi investitorje, da ustavijo vse nadaljnje projekte na tem območju«, razloži Herich.
V sosednji državi, Madžarski, ni tako visokih gora, ampak se zaskrbljeni državljani prav tako soočajo s podobnim problemom, saj je zaščitena narava ogrožena zaradi gradbenih projektov. V majhnem mestu Tata se nahaja edino urbano jezero v Evropi, ki je po Ramsarski konvenciji o mokriščih na seznamu močvirij mednarodnega pomena. Območje veliko približno 250 hektarjev v osrednjem severno-zahodnem delu Madžarske je del aristokratskega vrta, a to slikovito pokrajino sedaj ogroža načrt, da bi na njej zgradili hotel s petimi zvezdicami in 120-imi sobami.
»Začeli smo z zbiranjem podpisov za izpeljavo referenduma proti gradnji in zbrali smo že 6500 podpisov, kar je veliko več od zahtevanih 4000, ki so potrebni za izpeljavo referenduma«, pravi Ildikó Szalay iz organizacije državljanov STOP Avalon Tata, ki je bila ustanovljena kmalu po tem, ko sta maja 2020 župan mesta in investitor “Avalon Kft” naznanila svoje načrte.
Najprej je Ildikó Szalay ustanovila Facebook skupino “STOP Avalon Tata”, ki ima sedaj 14.000 članov. Od ustanovitve naprej je skupina organizirala različne dogodke za dviganje ozaveščenosti, od tematskih piknikov čez vikend in voženj s kolesi do jezera, do poletnih demonstracij z nekaj tisoč ljudi, ki so se zaključile z zbiranjem podpisov.
»Večina izmed nas in naših družin so prebivalci mesta in menimo, da bi morala biti mesto in območje jezera zaščitena kot turistična znamenitost zaradi svojih naravnih vrednot«, pravi Szalay.
Jezero v času pomladi in jeseni nudi dom tisočim vodnim in drugim pticam selivkam. Divje gosi med zimo privabljajo obiskovalce iz cele Evrope. Stavbe, ki obkrožajo jezero so v večini tudi zaščiteni spomeniki.
»To območje bi moralo biti nedotakljivo in bi moralo ostati prostor dreves, grmičevja in divjih gosi. Z vidika mestnega proračuna, prihodek in drugi majhni razvojni projekti, ki jih ponuja gradbeni investitor, niso dovolj pomembni v primerjavi z izgubo naravnih vrednot«, pravi Szalay.
Tudi nekaj drugih jezer na Madžarskem se sooča z enakimi problemi – Velencei-tó, Fertő-tó, Balaton. Skupina iz mesta Tata je združila moči z drugimi iniciativami in skupaj so ustanovili “Coalition of Great Lakes” (Koalicija Velikih jezer), da se borijo za boljšo zaščito jezer na nacionalni ravni.
Te zgodbe o bojih ljudi proti dobičkonosnim projektom na račun narave na Slovaškem in Madžarskem bi lahko služile kot opozorilo in navdihnile ljudi iz drugih mest, da se borijo za boljšo zaščito naravnih področij. »Zgodba Demänovské doline mora biti dobro slišana, zato da lahko vsi vidijo, kako brezbrižnost ljudi vodi do nacionalne katastrofe. Oskrunitev narave v takšnem obsegu ne sme biti več dovoljena, ne tukaj ali kjer koli druge«, zaključi Herich.
Več info
- Slovaška:
Web: www.predolinu.sk
Facebook: https://www.facebook.com/predolinu
e-mail: [email protected]
- Madžarska:
Facebook https://www.facebook.com/StopAvalonTata/
e-mail: [email protected]
Članek prvotno objavljen tukaj.