Oceani in gozdovi so dvoje pljučnih kril našega planeta. Vsak s svojo, a soodvisno vlogo pri ohranjanju življenja na našem planetu. Eno utripa v zelenem, drugo diha v modrem.

Danes, ko obeležujemo svetovni dan fotografije, smo zbrali nekaj neverjetnih fotografij iz Greenpeaceovega arhiva. Ob njih pa delimo še nekaj zanimivih dejstev o oceanih ter gozdovih.

1. Povprečna globina oceanov je 3.682 metrov! Najgloblja znana točka oceanov pa je skoraj 11.000 metrov pod morsko gladino!1 Imenuje se “Challenger Deep” in se nahaja v Marianskem jarku v Tihem oceanu. Prvi potop je bil opravljen leta 1960, drugi pa več kot pol stoletja kasneje (l. 2012), ko ga je opravil režiser filma Titanik, James Cameron. Od takrat se je zgodilo še 20 potopov.

A tudi eno najbolj odročnih mest na Zemlji se ni moglo izogniti problemu odpadkov. Med tretjim potopom (l. 2019) je Victor Vescovo štiri ure raziskoval dno jarka in našel plastično vrečko ter ovojčke sladkarij.2,3 Tudi mnogi drugi kasnejši potopi so razkrili prisotnost številnih odpadkov, med njimi celo steklenico piva.4

Mante v primežu plastičnih vrečk (Bali, Indonezija, 2019). V deževnem obdobju se zaradi vodnih tokov na indonezijske plaže izlivajo gore plastičnih odpadkov. Vsako leto se v svetovne oceane odvrže več kot 200.000 ton plastike. Greenpeace se s kampanjami prizadeva, da bi do leta 2040 zmanjšali proizvodnjo plastike za 75 %, ukinili plastiko za enkratno rabo ter zasledovali prehod na ponovno uporabo. © Paul Hilton / Greenpeace

2. Doslej smo raziskali le 0,001 % globokomorskega dna5 in komaj začeli z odkrivanjem tamkajšnjega življenja.

Anoplogaster cornuta, globokomorska riba fotografirana blizu Zelenortskih otokov (Atlantski ocean, 2015). Zobje ribe so – v primerjavi z velikostjo telesa – najdaljši med morskimi ribami. Usta ahko zapre le tako, da jih pospravi v dve votlini, na levi in desni strani možganov. © Solvin Zankl / Greenpeace

3. V zadnjih 10.000 letih je svet izgubil tretjino svojih gozdov (približno za površino dveh Evrop). Polovica tega se je zgodila v zadnjem stoletju!6

Dokumentacija o sečnji, krčenju gozdov in lesni industriji v pragozdu Kameruna (1999). © Steve Morgan / Greenpeace

4. Morska gladina je danes 21 cm višja kot leta 1900,7 projekcije pa kažejo, da bo zaradi nadaljnjega taljenja ledu na polih in ledenikov v gorskih območjih do leta 2100 narasla še precej višje.

Dokumentiranje poplav na Kiribatih, 2015. Zadnje preostalo drevo na enem izmed otočkov na Kiribatih. Vsa ostala so propadla zaradi morske vode, ki ob plimi prekrije celoten otok. Znanstveniki alarmantno opozarjajo, da mnogim nizko ležečim otokom zaradi dviga morske gladine, ki ga povzroča podnebna kriza, grozi trajna pogreznitev. © Greenpeace / Jeremy Sutton-Hi

5. Tretjina gozdov v EU je sestavljena iz ene same vrste dreves, dodatnih 50 % pa iz največ dveh ali treh vrst. Hkrati tri četrtine gozdov v EU sestavljajo drevesa enake starosti.8 Pomanjkanje raznolikosti zmanjšuje odpornost naših gozdov.

Pragozd Krokar v megli, 2009. V Sloveniji je ohranjenih 13 pragozdov, od tega se jih 6 nahaja na Kočevskem.9 Gozdni rezervat Pragozd Krokar je s površino 74,5 ha največji od šestih pragozdnih ostankov na Kočevskem.10 © Markus Mauthe / Greenpeace

Gozdovi, z vonjem po zemlji in šepetom listja, pletejo mreže kisika, hranijo reke in varujejo bitja, ki se skrijejo v njihovo senco. Oceani, globoki in neskončni, zibajo življenje v svojih valovih, hranijo zrak s kisikom in krojijo podnebje z nevidno roko tokov.

Izguba kateregakoli bi pomenila nepopravljiv zlom našega planeta, zato je edina prava pot varovanje obeh – ne kot tekmecev, temveč kot neločljivih zaveznikov v boju za stabilno prihodnost.