Dejstvo je, da morski psi nenehno izgubljajo in nadomeščajo svoje zobe1 – tako ohranjajo status najnevarnejših plenilcev oceanov. A kaj se zgodi, ko začne voda, v kateri živijo, razjedati njihovo najpomembnejše orodje?
Nova študija2 iz avgusta 2025 je razkrila zaskrbljujoč vpliv zakisljevanja oceanov na te vrhunske morske plenilce: zobje morskih psov se zaradi zakisljevanja postopoma razkrajajo, izgubljajo trdnost, morskim psom pa to zmanjšuje učinkovitost pri hranjenju.
Kaj povzroča zakisanost oceanov?
Zakisljevanje oceanov pogosto imenujemo “zlobni dvojček” podnebne krize. Do njega pride, ko oceani absorbirajo prekomerno količino ogljikovega dioksida (CO₂), ki nastaja zaradi človekovih dejavnosti, kar sproži kemično verigo reakcij in zniža pH vode (ter jo naredi bolj kislo). Trenutni povprečni pH oceanov, ki znaša približno 8˙1, naj bi do leta 2300 padel na 7˙3, kar pomeni, da bo voda desetkrat bolj kisla kot je danes.3
Da bi preučili posledice te spremembe, so raziskovalci z nemške Univerze Heinrich Heine izvedli eksperiment. Sveže odvržene zobe črnoplavutih morskih psov so namestili v dva ločena rezervoarja z umetno morsko vodo: enega z današnjim pH oceanov (8˙1) in drugega z napovedanim prihodnjim pH (7˙3).4
Zaskrbljujoči izsledki
Rezultati so bili alarmantni: že po osmih tednih so zobje, izpostavljeni bolj kisli vodi, utrpeli dvakrat več škode kot tisti v vodi s trenutnim pH. Zobje, sestavljeni predvsem iz fosfatnih mineralov, so kazali znatno razgradnjo, vključno z vidnimi poškodbami površine, kot so razpoke in luknje. Poleg tega so korenine zob močneje propadale, struktura zob je oslabela, nazobčani robovi – tisti, ki jih morski psi potrebujejo za rezanje mesa – pa so se spremenili.5
Kot je povedal glavni avtor študije, Maximilian Baum, so zobje:
izredno dovršeno orožje, namenjeno rezanju mesa, ne pa odpornosti proti zakisljevanju oceanov.
Poškodbe lahko zobem povečajo dovzetnost za lomljenje. Ocean bi brez morskih psov postal bolj strašljiv.
Zakaj je to pomembno za celoten ocean?
Morski psi zamenjujejo zobe skozi vse življenje, a zaskrbljujoče je, da bi hiter razkroj zaradi zakisljevanja lahko povzročil izgubo zob hitreje, kot jih zmorejo nadomestiti.
To ni le vprašanje zob. Gre za vprašanje celotne prehranske verige. Če morski psi, ključni morski plenilci, ne morejo učinkovito loviti zaradi razjedanih zob, bi to lahko močno vplivalo na njihove populacije in destabiliziralo celoten morski ekosistem. Nekateri znanstveniki sicer menijo, da bi morski psi lahko poskušali zobe hitreje obnavljati ali nadomeščati, a tak prilagoditveni proces bi zahteval ogromno energije in bil za morske pse zelo naporen.
Kaj je potrebno ukreniti?
Študija služi kot pomembno opozorilo, da imajo vplivi podnebnih sprememb, kot je zakisljevanje oceanov, učinek na celotno prehransko verigo.6 Zmanjšanje emisij CO₂ je ključnega pomena za omejitev te resne grožnje enim izmed najbolj vzdržljivih in ključnih prebivalcev oceanov.
Najpomembnejši korak je takojšnja in popolna opustitev fosilnih goriv, pri čemer morajo vlade po vsem svetu izpolniti cilje za zmanjšanje emisij CO₂ in pospešiti prehod na obnovljive vire energije. Pomembno dopolnilo k temu je nujna vzpostavitev globalne mreže morskih zatočišč – varnih območij, kjer lahko narava okreva. Do leta 2030 bi morala zaščitena območja pokrivati vsaj 30 % svetovnih morij, kar bi bilo mogoče s popolno uresničitvijo Sporazuma ZN o oceanih, ki bo kmalu vstopil v veljavo. Ti rezervati bi morskim psom in njihovim virom hrane zagotovili ključen prostor in stabilnost, potrebne za gradnjo odpornosti proti vse bolj kompleksnim grožnjam podnebne krize in industrijskega izkoriščanja.
Bomo dopustili, da morski psi postanejo škrbavi – ali bomo to preprečili? Vključite se v naš program “Posvoji morsko žival” in podpri naše delo z donacijo. Vaš prispevek gre naravnost v krepitev zaščite morskih ekosistemov, podpira ključne kampanje in omogoča nujne raziskave.
