Prebiramo osnutek Poročila o stanju okolja, prve takšne analize, ki je bila opravljena po letu 2009. Prva misel ob prebiranju je, da poročilo ponazarja vso obsežnost in zapletenost današnjih okoljskih problemov. Tako bi naj na eni strani govorili o splošnem izboljševanju okolja v Sloveniji, na globalni ravni pa hkrati »nekateri znaki nakazujejo, da se naša gospodarstva približujejo mejam zmogljivosti okolja«. Ne moremo se torej izogniti občutka absurdnosti govoriti o boljšem stanju okolja, medtem ko se nam podnebja kot ga poznamo podira pred našimi očmi. V poročilu tako tudi izvemo, da je slovensko podnebje že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja; tudi v Sloveniji pa doživljamo vse pogostejše in izrazitejše vročinske valove, več je poplav in suš, Triglavski ledenik se krči, višina morja se dviguje, če omenimo le nekatere opažene spremembe.
V poročilu pa najdemo tudi nekaj bistvenih informacij o tem, kaj se dejansko dogaja z izpusti toplogrednih plinov (TGP) v Sloveniji. In niso vse številke slabe:
- Skupne emisije toplogrednih plinov (TPG) v Sloveniji so bile v letu 2014 za 19,2 % nižje v primerjavi z letom 2005.
- Od leta 2005 so se povečale le emisije iz sektorja prometa.
- Skupne emisije TGP iz sektorja rabe energije so leta 2014 predstavljale 79,9 % skupnih emisij.
- Največ emisij TGP iz rabe energije je leta 2014 predstavljal promet s 40,6 %, sledi proizvodnja električne energije in toplote z 33,6 %, gospodinjstva in storitveni sektor (raba goriv v široki rabi) so prispevali skupaj 13,4 %, raba goriv v industriji 12,4 %.
- Ko govorimo o izpustih iz prometa, govorimo pravzaprav o cestnem prometu. Cestni promet je leta 2014 namreč prispeval 99,1 % vseh TGP emisij v prometu. Delež emisij iz tovornega prometa je bil leta 2014 ocenjen na 35,5 %, medtem ko druge emisije povzroča potniški promet (osebni promet 63,2 %, avtobusni promet 1,4 %).
Pri tem pa se velja zavedati, da se je zmanjšanje izpustov do sedaj dogajala v večji meri zaradi ukrepov večanja energetske učinkovitosti, spremembe goriv za ogrevanje, tudi nižje industrijske aktivnosti, v prihodnosti pa nas še vedno čakajo zajetnejši sistemski ukrepi. Če naj ustavimo globalno segrevanje na ravni od 1,5 do dve stopinji Celzija toplejšega ozračja v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar bi pomenilo dobre možnosti za relativno varno podnebje na Zemlji, je treba izpeljati nekaj velikih programov prehoda na brezogljično družbo. Če omenimo samo dva: v državah EU je treba v 15 letih v celoti opustiti rabo premoga. Promet je treba narediti učinkovit (kolo, javni prevoz, souporaba vozil) in ga elektrificirati, elektriko pa proizvesti iz obnovljivih virov energije.
Osnutek poročila lahko najdete tukaj.