Dan za spremembe, ki je letos potekal že sedmič, je nastal z namenom spodbujanja ljudi, da se aktivno odzovejo na potrebe svoje skupnosti. V soboto, 2. aprila, smo tako z dejanji širili spoštovanje, strpnost in skrb za soljudi. Koordinatorji dogodka Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, so sporočilo letošnjega dogodka opisali takole:
“Letošnja tema je prišla kar sama. Najprej je potrkala na zadnja vrata in upali smo, da bo odšla. Malo smo jo opazovali, a nato se je oglasila zelo glasno in nedvoumno. V naši sredini smo namreč zaznavali vedno več pojavov nestrpnosti, nerazumevanja, nespoštljivega komuniciranja, širjenja predsodkov, diskriminacije, izključevanja in celo sovražnega govora. A prepričani smo, da ste med nami številni, ki si prav tako želite družbo posameznikov, ki ji je mar za sočloveka in skupnost. In skupnost se začne prav pri odnosih.”
Ožja ekipa Greenpeacea se je na ta dan mudila v Mariboru, kjer je lokalna mreža prostovoljskih organizacij “Prostovoljstvo v Mariboru” dan obeležila z bojem proti sovražnemu govoru, usmerjenim proti pripadnikom različnih etničnih skupin, beguncem in drugim marginaliziranim družbenim skupinam.
S prostovoljci iz številnih drugih organizacij ter društev smo se najprej dobili v Vetrinjskem dvoru, kjer se je pričelo veselo barvanje transparentov s sporočili solidarnosti. Kljub mrazu je bilo na vsakem koraku možno opaziti nasmejane obraze… mogoče so bile krive barve, topel čaj, pestra množica podpornikov ali pa preprosto zavedanje, da stojimo na pravi strani zgodovine.
In medtem ko so iz kuhinje naše brbončice dražile vonjave orientalskih mešanic in sveže zelenjave, saj so za nas kosilo pripravljali predstavniki društva ODNOS, so nekateri sproščeno vadili namizni tenis.
Situacija je bila kot šolska slika solidarnosti in spoštovanja.
Sledil je sprehod solidarnosti po ulicah mesta, vmes še poplesavanje, petje in igranje instrumentov z uličnimi umetniki Maribora. Na končni točki na Grajskem trgu pa smo udeležene organizacije in društva prebrali svoje izjave podpore. (Izjava Greenpeacea se nahaja spodaj).
Dan za spremembe so tako obeležile številne organizacije, društva, šole in občine po celi Sloveniji, saj se je po državi zvrstilo preko 100 akcij.
Čas je za spremembe! V svetu črnih rib, bodite rumena. Te plavajo proti toku.
Izjava Greenpeacea ob dnevu za spremembe:
V zadnjih mesecih smo se pri Greenpeaceu vključeval v delo humanitarnih društev in drugih organizacij na begunski poti v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in tudi v Grčiji. To dolžnosti smo čutili kot ljudje, a tudi kot okoljevarstveniki.
Večina največjih konfliktov po svetu, tudi vojna v Siriji, je namreč izšla iz kombinacije dejavnikov, pri čemer predstavljajo podnebne spremembe v obliki pomanjkanja življenjskih dobrin, suš in drugih vremenskih katastrof, enega izmed dejavnikov, ki poglablja te konflikte. Vojne na Bližnjem vzhodu, ki predstavljajo enega glavnih krivcev za t.i. »begunsko krizo«, bi nenazadnje lahko bile tudi odraz interesov povezanih s fosilnimi gorivi. Torej surovin, ki so osrednja tema naših bojev.
Povezave med podnebnimi spremembami in razseljevanjem ljudi so v zadnjih mesecih pritegnile več pozornosti prav zaradi povečanega števila beguncev in migrantov, ki prihajajo v Evropo. Okoljski dejavniki, ki prispevajo k poglabljanju »begunske krize«, morda v tej zgodbi niso posebej izpostavljeni, a zdi se nam absolutno nujno, da prepoznamo človeške posledice okoljskih kriz, ki vsako leto vodijo množice ljudi v zapuščanje svojih domov. Podatki kažejo, da je v zadnjih sedmih letih zaradi ekstremnih vremenskih razmer svoje domove moralo zapustiti več kot 150 milijonov ljudi. Leta 2015 je bil odstotek tveganja za razseljenost za kar 60 % večji kot je bil leta 1975. Zaradi posledic podnebnih sprememb lahko tveganje za razseljenost kmalu doseže katastrofalne razsežnosti – nevihte, poplave, dvig morske gladine, suše – vse to bo vplivalo na še dodatno razseljevanje. Državni in mednarodni odziv na to realnost pa je šibek, in varstvo ljudi, ki so v tem najbolj prizadeti in nemočni, je globoko nezadostno.
Najbolj prizadeti pa so torej tisti, ki so že sedaj najbolj ogroženi v revnih predelih sveta. Zavedati se moramo, da okoljski problemi največkrat tudi razkrinkajo in poglabljajo globalno družbeno neenakost, zato jih moramo kot takšne tudi naslavljati. Boj proti podnebnim spremembam je tako v osnovi boj za podnebno in okoljsko pravičnost ter za spoštovanje človekovih pravic.
Dandanes nujno potrebujemo dejanja, ki kažejo spoštovanje in skrb do soljudi, obsoditi pa moramo nestrpnost in sovražni govor, ki sta usmerjena proti beguncem – ljudem, ki so za svojo situacijo krivi najmanj, in zaščito katerih smo evropske države dolžne nuditi. Pravila mednarodnega prava, ki določajo, da lahko tisti, ki so izgnani iz svojih držav zaradi vojn in konfliktov, najdejo zatočišče drugod v svetu, predstavljajo dosežek človeške civilizacije, ki ga moramo še posebej v tem času braniti in krepiti. Življenje v miru in medsebojnem spoštovanju za marsikoga namreč ni samoumevno in nujno se moramo na vsakem koraku zavedati, da sta za doseganje te pravice potrebna delo in napor.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem prostovoljcem, ki so pomagali humanitarnim in nevladnim organizacijam pri njihovem delu, ali so na drug način pomagali beguncem na njihovi poti – vsaka prostovoljska ura je pomenila človeškost sredi brezna nehumanosti.
Hvala.
Ines Kavgić, koordinatorka prostovoljcev