Ko predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) vstopa v parlament, okoljske organizacije pozivamo poslance/ke, da sheme za povračilo posrednih stroškov NE PODPRETE. Gre za ukrep z dolgo dobo trajanja – do leta 2030 – in z zelo velikimi finančnimi implikacijami – ob trenutnih pogojih bi vrednost sheme presegla 410 milijonov evrov, do katerih bi bil upravičen ozek krog 12 podjetij v Sloveniji, ki sodijo med največje porabnike energije in onesnaževalce v Sloveniji.
Državni zbor Republike Slovenije,
Poslanke in poslanci
Ljubljana, 3. 2. 2022
Zadeva: Zakon o varstvu okolja 2, Pravica do nadomestila za kritje posrednih stroškov
zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov
Spoštovani,
na spletni strani Državnega zbora smo zasledili dopis Gospodarske zbornice Slovenije glede predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in nadomestila oz. sheme za kritje posrednih stroškov zaradi emisij toplogrednih plinov. Na podlagi omenjenega dopisa bi lahko prišlo do napačnih interpretacij in sklepanj, zato vam v nadaljevanju posredujemo podatke, ki so po naši oceni potrebni za informirano odločanje o tej tematiki:
Do subvencij na podlagi predlagane sheme bi bilo predvidoma upravičenih 12 podjetij, ki bi do leta 2030 skupno prejela vsaj 157.5 milijona evrov, glede na trenutne cene emisijskih kuponov pa lahko celo prek 400 milijonov evrov.
V evropskih smernicah za dodelitev pomoči, ki so podlaga za načrtovano shemo, so določene panoge, ki so upravičene do državne pomoči. Glede na smernice bi bilo v Sloveniji do izplačil subvencij upravičenih predvidoma 12 podjetij (iz kovinske, papirne, kemične panoge) in ne celotna industrija (kot bi lahko zmotno sklepali na podlagi dopisa GZS).
V obdobju od leta 2020 do 2023 je za ta namen v Skladu za podnebne spremembe rezerviranih 28.75 milijona evrov, v obdobju do leta 2030 (torej za čas veljavnosti sheme) pa bi ob upoštevanju ocenjenih prilivov v podnebni sklad in določb, da se lahko za financiranje sheme porabi do 25 % prilivov podnebnega sklada letno, izplačali 18.4 milijona evrov vsako leto. Vendar bo ta znesek glede na trend rasti cen emisijskih kuponov predvidoma znatno višji, saj ocena prilivov v sklad temelji na predpostavki, da je cena kupona na ravni 25 evrov, trenutna cena pa se v zadnjem obdobju giblje nad 70 evrov in je blizu 100 evrov. V obdobju trajanja sheme bi 12 podjetij tako prejelo vsaj 157.5 milijona evrov, dejanska izplačila pa bi bila lahko znatno višja, ob trenutnih trendih celo trikratnik
tega zneska.
Slovenija ni »zadnja v EU«, ki uvaja to shemo.
Več kot polovica držav članic EU nima uvedenega ukrepa kritja posrednih stroškov. V preteklem obdobju 2013-2020 je ta ukrep namreč uvedlo 12 držav članic EU (Belgija, Grčija, Nemčija, Francija, Španija, Nizozemska, Litva, Slovaška, Finska, Luksemburg, Poljska in Romunija), v začetku 2021 pa še Češka.
Velika industrijska podjetja so že deležna številnih olajšav v skupni vrednosti preko 30 milijonov evrov letno.
Iz 20. poročila o državnih pomočeh Vlade RS je razvidno:
»Dobra petina pomoči (21 % pomoči za varstvo okolja oz. 38,44 mio EUR) je bila odeljena v obliki znižanja okoljskih davkov, in sicer kot znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije za OVE in SPTE za elektro intenzivna podjetja (12 % pomoči za varstvo okolja ali 22,40 mio EUR v letu 2018, skupaj 2016–2018 68,90 mio EUR) in kot oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO2 (9 % ali 16,04 mio EUR v 2018) po shemi Ministrstva za okolje in prostor.1«
V te zneske niso vštete še a) oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja na podlagi 96. člena ZTro-1 (podatki o višini niso na voljo), b) uporaba energentov in električne energije za namene, za katere se ne plača trošarina na podlagi 97. člena ZTro-1 (podatki o višini ravno tako niso na voljo) in c) nižja trošarina na električno energijo za IV. stopnjo odjema (ocena vrednosti ukrepa je 4 milijone evrov letno).
Prav tako vsa podjetja, ki so potencialni upravičenci pomoči zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, prejemajo del emisijskih kuponov brezplačno. Med njimi je tudi podjetje, ki mu v celotnem obdobju izvajanja evropske sheme trgovanja z emisijami (ETS), od leta 2005 do 2020 (podatki za leto 2021 še niso objavljeni), ni bilo treba na trgu kupiti še nobenega emisijskega kupona.
Okoljsko energetske dajatve za največje porabnike se, po podatkih industrije, skozi leta zmanjšujejo.
O tem, da se okoljske energetske dajatve za največje porabnike zmanjšujejo priča izjava Petre Prebil Bašin, direktorice Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS2:
»Medtem smo večkrat zajezili ogromne predvidene dvige trošarine na energente, prispevek za obnovljive vire energije pa za večje porabnike uspeli znižati za 70 %. Letos smo na področju C02 dajatve za energetsko intenzivna podjetja rešili situacijo na najbolj ugoden način, s plačilom najnižje stopnje obdavčitve EU, kar namesto 4,6 mio € znaša 700.000 €. Še bolj pa mi je v ponos, da smo junija v novem ZTro-1 dosegli diferencirano, 40 % nižjo ceno pri trošarini za električno energijo za največje porabnike.«
Podobno je razvidno iz preglednice dajatev v obdobju 2010 – 2020 za podjetje Talum (spodaj)3.
Cena električne energije za industrijo je v primerjavi z ostalimi članicami EU ugodna.
Podatki kažejo, da so cene električne energije za industrijo v Sloveniji nižje od povprečja EU in nasploh med najnižjimi, kar potrjuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije v svojih pozivih in publikacijah s sklicevanjem na konkurenčno oskrbo z energijo.4
Transformacija industrije v nizkoogljično, krožno poslovanje z ničelno stopnjo onesnaževanja je zahtevna in nujna naloga. Podnebno energetskih ciljev brez razogljičenja energetsko intenzivne industrije ne bomo dosegli. Za Slovenijo, ki ima enega najvišjih deležev EII v gospodarski strukturi, je ta naloga še toliko bolj pomembna in toliko težja. Zato je pomembno, da vse razpoložljive vire smotrno uporabimo in oblikujemo premišljene politike, ki bodo podprle ta proces. Prehodna pomoč podjetjem, ki jih je energetska draginja nesorazmerno prizadela je, kot začasen kratkoročen ukrep, morda potrebna. Kot tudi podpora podjetjem v procesu transformacije v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki bodo zaradi tega kratkoročno imela dodatne stroške, na srednji dolgi rok pa bodo izboljšala svojo konkurenčnost. Toda shema za povračilo posrednih stroškov ni nič od tega. Gre za ukrep z dolgo dobo trajanja – do leta 2030 – in z zelo velikimi finančnimi implikacijami – ob trenutnih pogojih bi vrednost sheme presegla 410 milijonov evrov, do katerih bi bil upravičen ozek krog 12 podjetij v Sloveniji.
Zato vas pozivamo, da sheme za povračilo posrednih stroškov NE PODPRETE in se zavzamete za regulatorno okolje, ki bo celotnemu gospodarstvu nudilo ustrezno zasnovano podporo v prehodu v razogljičenje.
Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na voljo.
Pripravila: Andrej Gnezda in Barbara Kvac
S spoštovanjem,
Polona Valič, Koordinatorka Plan B za Slovenijo
Marko Petelin, Koordinator Mreže za prostor
3 Talum letno poročilo 2020, tabela o višini prispevkov in dajatev v obdobju 2010 – 2020.
4 https://www.gzs.si/Portals/Portal-Mediji/Vsebine/mediji/NEPN_stali%C5%A1%C4%8De%20GZS_140220.pdf
*Podnebni program financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada.