Ljubljana, 10. julij 2025 – V prihodnjih dneh bodo poslanke in poslanci odločali o enem najpomembnejših zakonodajnih predlogov tega mandata – o Zakonu o podnebni politiki RS. Zakon, ki je na mizi, sicer predstavlja manjši korak naprej, a hkrati ni zadosten in ne odgovarja na vedno bolj uničujočo podnebno krizo. V ključnih delih je premalo ambiciozen, nejasen glede mehanizmov nadzora, in – kar je še posebej zaskrbljujoče – ohranja subvencije za fosilna goriva. Strokovnjaki z različnih področij so zato poudarili nujnost sprejema takega podnebnega zakona, ki bo zagotovil pravičen prehod v podnebno nevtralno družbo, civilna družba pa poziva k dopolnitvam, ki bodo zakon naredile učinkovit in skladen z zavezami Slovenije.
27 let po pristopu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in po dveh letih čakanja, usklajevanj in političnih manevrov tega mandata Slovenija končno dobiva podnebni zakon in s tem prvič uvaja lasten sistemski pravni okvir za podnebno politiko. To je nedvomno nujen korak k večji pravni varnosti, stabilnosti in dolgoročni usmeritvi proti podnebni nevtralnosti, vendar trenutni predlog žal ne dosega ne ciljev ne pričakovanj. Zakon, ki bi moral biti preboj, je žal – kompromis.
Medtem ko je predlog zakona čakal na odločitev, je Slovenijo že zajel prvi vročinski val. Temperature so močno presegle običajne vrednosti za junij, povečala so se tveganja za starejše, otroke in druge ranljive skupine, kmetijski pridelki pa so pod vse večjim pritiskom. Po podatkih ARSO je bil letošnji junij rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen. To niso več opozorila – to so že posledice in tudi znanstvena skupnost nas poziva k takojšnjemu preobratu.
Na današnji novinarski konferenci so nevladne organizacije skupaj s strokovnjaki opozorile, da predlog zakona v trenutni obliki ne ustreza ne znanstvenim priporočilom, ne evropskim zavezam, ne predvolilnim obljubam*. Zakon še vedno ohranja okolju škodljive subvencije za fosilna goriva, nima jasnih mehanizmov nadzora in ne določa vmesnih ciljev.
Zato nevladne organizacije predlagajo nujne izboljšave z amandmaji, ki bodo omogočili, da zakon postane temelj dolgoročne, odgovorne in pravične podnebne politike. Zlasti je ključno, da zakon:
- ukine škodljive subvencije za fosilna goriva, ki so v nasprotju z znanostjo, socialno pravičnostjo in predvolilnimi obljubami;
- vključi jasno odgovornost pristojnih institucij in Republike Slovenije, mehanizme nadzora, zavezujoče vmesne cilje in odgovornosti za izvajanje politik;
- uvede znatno obdavčitev letov z zasebnimi letali, zaradi katere bodo končno tudi najbogatejši potniki plačevali za škodo, ki jo povzročajo njihova onesnažujoča potovanja;
- vzpostavi temelje za reformo državnega proračuna na način, ki omogoča družbi ustrezno načrtovanje ter finančne vire za odporno in zdravo družbo prihodnosti.
Dr. Maša Kovič Dine, docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani: “Iz Pariškega podnebnega sporazuma izhaja obveznost dolžne skrbnosti, kar pomeni, da morajo države narediti vse, kar je v njihovi moči, da izpolnijo podnebne cilje iz tega sporazuma. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v svojih poročilih že poudaril, da teh ciljev ni možno izpolniti brez odprave subvencij za fosilna goriva. Temu je pritrdila tudi mednarodna skupnost, saj države od leta 2021 na vsakoletni konferenci držav pogodbenic Okvirne konvencije o pravu podnebnih sprememb (COP-u) v končni deklaraciji sprejmejo poziv k postopni odpravi fosilnih goriv. Tako je mednarodno podnebno pravo jasno: subvencije za fosilna goriva predstavljajo ravnanje, ki je v nasprotju z obveznostjo dolžne skrbnosti ter tako niso združljive z globalnimi podnebnimi cilji.”
Dr. Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici: “Podnebna kriza ni abstraktno spreminjanje podnebja, pač pa mesec trajajoči vročinski val in neurja, ki smo jih ravnokar preživeli, to so požari na Krasu izpred treh let in poplave izpred dveh. To so mrtve šolarke v ZDA, ki so jih odnesle poplave, vojne za vodo in nafto na Bližnjem vzhodu, milijardne škode kmetijstvu. Podnebni zakon lahko pomaga, da ustavimo regionalne podnebne spremembe, za kar bomo dobili sredstva EU. Zakon pa bi moral biti ambicioznejši in pravičnejši: prepovedati bi moral subvencije fosilnih goriv in, recimo za kmete, uvesti socialno pomoč, povezano z znižanjem pridelka zaradi krize, namesto subvencij porabe dizelskega goriva. Iz zakona je potrebno črtati novo predlagane subvencije za fosilna goriva, saj predlagani 152. člen prevali breme te nove subvencije za fosilna goriva na ramena davkoplačevalcev, ki bodo plačevali onesnaževalcem. Spremenimo zakon, da bodo onesnaževalci plačevali za pomoč najbolj ranljivim, ne obratno.”
Aljoša Petek, okoljski pravnik iz PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: ‘’Pri Podnebnem zakonu se vladajoča politika obnaša kot shizofrena družina, v kateri en starš otrokom plačuje za najbolj kakovostne športne programe, drugi pa mu za vsak obrok kupuje hamburgerje in sladoled. Popolnoma enak odnos ima vlada namreč do subvencij fosilnim gorivom – na eni strani vlagamo in subvencioniramo električne avtomobile, sončne panele in toplotne črpalke, na drugi pa še naprej finančno podpiramo uporabo fosilnih goriv. Ta praksa se mora mora spremeniti nemudoma, država pa mora začeti funkcionirati kot zdrava družina, ki poskrbi za skupno prihodnost vseh svojih članov z ustreznimi pravili. Podnebni zakon v trenutni obliki tega ne omogoča.’’
Dr. Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist pri Umanoteri: “Ne samo, da podnebni zakon ne predvideva več ukinitve subvencij za fosilna goriva, ampak so lobiji fosilnih goriv uspeli celo vključiti člen, ki ima naslov »znižanje dajatev in davkov«. Če bo državni zbor sprejel ta člen, bo podnebni zakon sam uvedel dodatno subvencijo za fosilna goriva. To preprosto nima nobenega smisla in je v ostrem nasprotju z načelom “onesnaževalec plača”, ki je temeljno načelo istega zakona. Taka subvencija bi zmanjšala sredstva državnega proračuna za druge nujne investicije. Subvencija pošilja povsem napačen signal, tj. da bodo izpusti CO2 še naprej poceni in neproblematični. Predvsem je pa subvencija ekonomsko škodljiva, veliko bolj koristi bogatim kot revnim in še povečuje velike dobičke podjetij za fosilna goriva, kot je Petrol.”
Sara Kosirnik, vodja kampanj pri Greenpeace Slovenija: “Zagotovo je spodbudno, da končno lahko govorimo o podnebnem zakonu, vendar zakon, ki je pred nami, ni načrt za preobrat. Bolj spominja na gasilski načrt, pa še ta je spisan tako, da ne vemo, kdo bo gasil, kdaj in kako bo gasil, niti ne vemo, ali bo požar sploh pogašen. Podnebna kriza ni več v prihodnosti, ampak je že naša sedanjost – če je to naš odgovor nanjo, potem se doslej res nismo ničesar naučili. Če bi bil to zakon o javnem zdravju, bi danes razpravljali o tem, ali bomo še naprej subvencionirali cigarete. Če bi bil zakon o prehrani, bi se spraševali, ali bomo z davkoplačevalskim denarjem spodbujali sladke pijače. Ko pa gre za podnebni zakon, očitno subvencioniranje fosilnih goriv ostaja nekaj povsem normalnega? Zakaj bi javni denar še naprej podiral temelje za prihodnost kljub domačim in mednarodnim opozorilom, da so take podpore v neposrednem nasprotju s podnebnimi cilji, ki nas ne zavezujejo zgolj etično, temveč tudi pravno?”
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije: “Medameriško sodišče za človekove pravice je 3. julija letos odločilo, da imajo države in korporacije dolžnost ukrepati zoper podnebno krizo, kot da gre za krizo človekovih pravic – kar pomeni, da morajo preprečevati, manjšati in popraviti škodo, ki je posledica podnebne krize. Države sveta, tudi Slovenija, so sprejele zavezo k nujnemu razogljičenju naših gospodarstev in družb, med drugim tudi zato ker danes vemo, da so onesnaženja, ki jih prinašajo fosilna goriva, smrtonosna. Vse nadaljnje subvencije fosilnim gorivom z vsakim dnem, ko niso ukinjene, krčijo možnosti, pravice in sanje naših otrok, vnukinj, mladostnikov in soljudi na najbolj ranljivih krajih sveta.”
Mojca Žerak, predsednica Sindikata Mladi plus: “Mlade generacije danes smo že več let sočene z negotovostjo: prekarnost na trgu dela, nestabilnimi prihodki, stanovanjsko krizo in počasnim razpadom skupnih, solidarnostnih sistemov. Poleg vsega tega pa se ravno mladi najbolj zavedamo resnosti podnebne krize: konec koncev bo ravno naša generacija tista, ki bo nosila njene najhujše prihajajoče posledice. Zato smo danes tukaj, da tudi mi povemo, da je podnebni zakon v trenutni obliki nesprejemljiv. Zakon, ki ohranja subvencije za fosilna goriva, ne more biti zakon, ki bi mladim in ostalim prihodnjim generacijam delavk in delavcev dal upanje, da bo zeleni prehod dovolj hiter, učinkovit in predvsem pravičen.”
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in profesorica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: “Podnebni zakon ni navaden zakon, ni zakon le za ta trenutek in nas posameznike, ampak je zakon, ki dolgoročno varuje skupno dobro in to predvsem dobro prihodnjih generacij. Je mnogo več, kot le v zadnjem hipu sprejeta obljuba iz koalicijske pogodbe. Pomaga naj preprečevati podnebni kaos in zagotavljajo red, stabilnost in pravičnost. Predvsem pa podnebni zakon ni le “papir”. Ko je nekaj zapisano v ta zakon, država mora ukrepati: sprejeti ukrepe, nadzirati, kaznovati kršitve. Brez take vsebine zakona ostajamo na ravni neizpolnjenih obljub. Zato močno podpiram, da se v ustrezne člene vključi zavezujoče vmesne cilje in da zakon jasno odraža vlogo subvencij pri podnebni politiki. Onesnaževalec ne more biti nagrajen za svoje početje – saj nas je ravno to spravilo v podnebno krizo. Zakon mora sicer uskladiti različne interese, a hkrati mora postaviti meje moči.”
Predstavniki civilne družbe so pozvali poslanke in poslance, naj v Državnem zboru prihodnji teden podprejo predlagane amandmaje, s katerimi lahko zakon končno postane to, kar je bil ob začetku mandata obljubljen – trden temelj za dolgoročno, odgovorno in pravično podnebno politiko Slovenije.
*Obljube aktualne koalicije so bile jasne in koalicijske stranke so od volivk in volivcev dobile mandat za ambiciozno podnebno politiko.
Podpisane zaveze pred nastopom mandata s strani vseh treh koalicijskih strank:
»V letu 2022 je treba sprejeti podnebni zakon, ki bo opredelil podnebne cilje Slovenije, skladne s Pariškim podnebnim sporazumom, in zagotovil potrebno institucionalno ureditev za učinkovito izvajanje podnebne politike.«
»Najkasneje do leta 2023 moramo ukiniti vse posredne ali neposredne subvencije fosilnim virom in sprejeti takojšnjo prepoved uvajanja novih tovrstnih subvencij.«Koalicijska pogodba: »Fosilna goriva so stvar preteklosti.«
