Hobart, Tasmanija, 2. november 2018 – Greenpeace International je podal kritiko Komisiji za Antarktični ocean (CCAMLR), ker »ni uspela izpolniti svojega mandata«. Kritika je odziv na zaključek zasedanja v Hobartu, v Tasmaniji, kjer se vlade niso uspele dogovoriti za ustanovitev obsežnega rezervata v Antarktičnem oceanu, ki ga je podprlo 22 od 25 članic komisije in skoraj 3 milijoni ljudi iz celega sveta. [1]
Frida Bengtsson, predstavnica Greenpeaceove kampanje Zaščitimo Antarktiko, je povedala: »To je bila zgodovinska priložnost, da na Antarktiki ustvarimo največje zaščiteno območje na svetu: s tem bi zaščitili živa bitja, se spopadli s podnebnimi spremembami in izboljšali zdravje naših globalnih oceanov. 22 delegacij je sem prišlo, da bi se pogajale v dobri veri, namesto tega pa so bili resni znanstveni predlogi za nujno zaščito morskega življenja iztirjeni z intervencijami, ki so imele komaj kakšno vezo z znanostjo. Namesto tega, da bi v ospredje postavili racionalno, na znanosti temelječo opozicijo, so nekatere delegacije, kot sta Kitajska in Rusija, izvedle zavlačevalne taktike kot so npr. predlogi sprememb in oviranje, kar je pomenilo, da je ostalo komaj kaj časa za pravo diskusijo o zaščiti antarktičnih voda. Edini žarek upanja je posvetil, ko so bili majhni, ranljivi morski ekosistemi, ki jih je Greenpeace identificiral na naši zadnji odpravi, odobreni za zaščito.«
Delegacije iz Kitajske, Norveške in Rusije so vse odigrale vlogo pri blokiranju predloga. Z zasedanja v Hobartu je komentar podala Greenpeaceova svetovalka za življenje na polarnem območju, dr. Laura Meller in rekla:
O Kitajski: »Zaveza kitajskih voditeljev, da bodo pobudniki za zaščito okolja in si bodo prizadevali doseči skupno prihodnost za človeštvo, je očitno zgrešila njihovo delegacijo na srečanju Komisije za Antarktični ocean, ki je izrazito odpovedala pri delovanju v dobri veri, kar je bilo pričakovano na teh pogajanjih ter je namesto tega ovirala vse priložnosti za sodelovanje in ustanovitev največjega morskega zaščitenega območja na svetu.«
O Norveški: »Kljub strinjanju s tem, da predlog za ustanovitev rezervata v Antarktičnem oceanu vsebuje najboljšo dostopno znanost, se je Norveška odločila, da predloži svoj lastni predlog, ki območje deli na dva dela. V duhu dosege soglasja pozivamo Norveško, da se zaveže delovnemu načrtu z jasno časovnico, s katerima bo pokazala, kako točno bi njihov lasten predlog prispeval k mandatu Komisije, po katerem je nujno potrebno nadaljevati z ustvarjanjem mreže velikih morskih zaščitenih območij.«
O Rusiji: »V času ruskega predsedovanja leta 2016, se je Komisija za Antarktični ocean znašla na svetovnih naslovnicah časopisov, ko je se strinjala, da bo zaščitila Rossovo morje in kljub temu vse od takrat Rusija ni uspela delovati v dobri veri, namesto tega si je prizadevala le za ustvarjanje nišnih ribiških interesov, hkrati pa je preprečila Komisiji uresničitev svojega mandata, da bi ustvarila mrežo rezervatov v Antarktičnem oceanu.«
Frida Bengtsson je nadaljevala: »Zmanjkuje nam časa in znanstveniki so jasni, da moramo ustvariti morske rezervate v vsaj 30 % naših oceanov do leta 2030, s čimer bomo zaščitili življenja bitij, zagotovili varnost preskrbe s hrano za milijarde ljudi in se pomagali spopasti s podnebnimi spremembami. Leta 2009 se je Komisija strinjala z mandatom, da bo ustvarila omrežje rezervatov, ampak vse od takrat se zdi, da se njihova diplomatska prizadevanja bolj osredotočajo na širitev ribištva kot na ohranjanje. Če organi kot je Komisija za Antarktični ocean še naprej ne bodo uspeli izpolnjevati svojih mandatov za zaščito oceana, potem očitno ne služijo svojemu namenu in ne morejo biti del rešitve. Zato moramo morda premisliti o tem, da bi se zgodovinska pogajanja odvijala na ZN, kjer bi sčasoma sprejeli mednarodno pogodbo Global Ocean Treaty.«
Ines Kavgić iz Greenpeace Slovenija odločitev komentira: »Zagotovo gre za veliko razočaranje, a ohraniti moramo odločnost in vztrajati pri svojih prizadevanjih. V luči nedavno izdanega podnebnega poročila in ob dejstvu, da je kampanjo podprlo več kot 2,7 milijona ljudi s celega sveta, med drugimi tudi približno 9000 prebivalcev Slovenije, moramo zdaj, bolj kot kadar koli prej, nadaljevati z delom in zagotoviti vzpostavitev mreže zavarovanih morskih območij, saj bomo lahko le tako preprečili najhujše posledice vse bolj nevarno segretega ozračja in ohranili pestrost živalskih in rastlinskih vrst kot jo poznamo.«
Septembra so vlade na ZN začele s pogajanji za sprejem Global Ocean Treaty, ki bi vključeval vse oceane, ki presegajo nacionalne meje. Pogajanja so rezultat deset let dolgega procesa in bi se lahko zaključila že leta 2020. Ta mednarodna pogodba bi zagotavljala okvir za ustanovitev mreže morskih rezervatov v velikosti 30 % svetovnih oceanov do leta 2030, kar znanstveniki pravijo, da je nujno, če želimo zaščititi živalske in rastlinske vrste ter se spopasti s podnebnimi spremembami.
KONEC
Slike & Video
Če si želite ogledati slike z najnovejše odprave Greenpeace International na Antarktiko, kliknite tukaj.
Opombe
[1] CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki) je sestavljen iz 24 držav članic in EU. 2,7 milijona ljudi je podprlo Greenpeaceovo kampanjo Zaščitimo Antarktiko. CCAMLR je zasedanje za zaprtimi vrati in odločitev, ki zahteva soglasje, je bila objavljena javnosti po koncu zasedanja. Nadaljnje podrobnosti iz samega zasedanja ostajajo skrite.
Greenpeace je izvajal kampanjo za ustanovitev 1,8 milijon kvadratnih kilometrov velikega rezervata v Antarktičnem oceanu (morski rezervat v Weddllovem morju), gre za predlog EU, ki bi zaščitilo območje, ki je kar petkrat večje od Nemčije.
Frida Bengtsson je višja izvajalka kampanj pri Greenpeace Nordic.
Laura Meller je svetovalka za življenje na polarnem območju pri Greenpeace Nordic.
Vse od januarja 2018, je Greenpeacova kampanja Zaščitimo Antarktiko:
- Izvedla revolucionarno tri mesečno raziskovalno odpravo na Antarktiko
- Pridobila 2,7 milijonov podpisnikov peticije na globalni ravni
- Odkrila nove ranljive morske ekosisteme na morskem dnu Antarktike, ki bodo sedaj prejeli lokalno zaščito
- Razkrila prisotnost onesnaževanja s plastiko in nevarnimi kemikalijami v antarktičnih vodah in snegu
- Pridobila podporo skoraj celotne industrije krila (85 % vsega ulova na Antarktiki) – kar je primarna industrija v vodah Antarktike – da je prostovoljno omejila svoj ribolov v bližini ključnih ter občutljivih ekosistemov kot so npr. kolonije pingvinov, podprli so tudi poziv za ustanovitev mreže morskih oceanov na Antarktiki
- Na morsko dno Antarktike v raziskovalni podmornici odpeljala igralca ter dobitnika Oskarja Javierja Bardema, na antarktično odpravo v sklopu Greenpeaceovega 80+ seznama Ambasadorji Antarktike so odpeljali tudi Alison Sudol in Davida Harbourja ter kitajskega zvezdnika Wang Yuhenga.
Stiki z mediji
Luke Massey, vodja Global Communications – Zaščitimo Antarktiko, GPUK, [email protected], +44 (0) 7973 873 155
Greenpeace International Press Desk: [email protected], +31 (0) 20 718 2470 (na voljo 24 ur)
To sporočilo za javnost najdete tudi tukaj.