1. Globalni akcijski načrt za gozdove, da se končata krčenje gozdov in propad ekosistemov
Amazonija in drugi kritični ekosistemi dosegajo prelomne točke, ki bi lahko sprožile nepopravljivo podnebno krizo. Greenpeace zahteva globalni akcijski načrt za gozdove, da se krčenje gozdov in propad ekosistemov končata najkasneje do leta 2030. Vlade se morajo zavezati k ničelnemu krčenju gozdov, ničelnim izgubam ekosistemov in popolni zaščiti domorodnih ozemelj.
Zaščita in obnova gozdov je eden najučinkovitejših in najcenejših načinov za zmanjšanje emisij, zaščito biotske raznovrstnosti in ohranjanje preživetja domorodnih ljudstev. Od tega je odvisna prihodnost, v kateri bo mogoče živeti.
2. Odločen odziv na vrzel v ambicijah za omejitev na 1,5 °C, vključno s hitrim in pravičnim prehodom od fosilnih goriv
Zadnje Poročilo o vrzeli v emisijah (Emissions Gap Report) Programa ZN za okolje (UNEP) ugotavlja, da so nove nacionalne podnebne zaveze v okviru Pariškega sporazuma le nekoliko znižale predvideno zvišanje temperature v tem stoletju – svet je na poti k segrevanju za približno 2,3–2,5 °C … Industrija fosilnih goriv je glavni povzročitelj podnebne krize.
© Gabriel Gallo / Greenpeace
Na COP30 Greenpeace poziva vlade, naj se zavežejo h Globalnemu načrtu za odziv za pospešitev podnebnih ukrepov in začrtajo jasne načrte za pravičen prehod stran od fosilnih goriv
Edini način za spoštovanje omejitve 1,5 °C so globoka, hitra in pravična zmanjšanja porabe fosilnih goriv, konec krčenja gozdov in izgub ekosistemov ter zagotovitev pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti ter podpora njihovim rešitvam.
3. Podnebne finance in odgovornost: naj plačajo onesnaževalci
Skupnosti na prvi bojni črti podnebne krize trpijo uničujoče posledice, medtem ko glavni onesnaževalci še naprej kujejo dobičke. Podnebna pravičnost zahteva, da tisti, ki so najbolj odgovorni – od korporacij za nafto in plin do milijarderjev – plačajo svoj pravični delež. Greenpeace poziva k novim in dodatnim javnim podnebnim financam za prilagajanje, zmanjšanje emisij ter obravnavo izgub in škode. Premožne razvite države morajo končno izpolniti svoje dolgo obljubljene finančne zaveze v okviru Pariškega sporazuma.
Greenpeace zahteva tudi odgovornost korporacij za fosilna goriva in kmetijsko-industrijska podjetja, katerih emisije spodbujajo krizo. Vlade morajo uvesti davke na korporativne onesnaževalce za financiranje prizadevanj za okrevanje in podnebnih rešitev. … Nov Sklad za izgube in škodo, dogovorjen na COP28, mora na COP30 postati v celoti operativen in ustrezno financiran, medtem ko se morajo sredstva za prilagajanje bistveno povečati.
4. Zaščita domorodnih ljudstev in okoljskih zagovornikov
V Amazoniji in drugod po svetu domorodna ljudstva in lokalne skupnosti branijo gozdove, reke in ozemlja pred izkoriščanjem, pogosto ob velikem osebnem tveganju.
© Scarlett Ramos / TAG / Greenpeace
Vodstvo domorodnih ljudstev je ključno za ohranjanje gozdov in trajnost biotske raznovrstnosti ter podnebja na planetu. Priznavanje in zagotavljanje zemljiških pravic, znanja in strokovnega znanja domorodnih ljudstev je bistvenega pomena za zaščito kritičnih ekosistemov. Na COP30 si bo Greenpeace skupaj z domorodnimi voditelji prizadeval za to priznanje in za močnejšo zaščito pred nasiljem in preganjanjem.
Prelomnica za ljudi in planet
COP30 mora prinesti preboj, ki združuje ukrepanje na področju podnebja in gozdov. To je trenutek, ko se morajo vlade zavezati končanju krčenja gozdov, postopnemu opuščanju fosilnih goriv, zagotavljanju podnebnih financ in zaščiti tistih, ki branijo življenje na Zemlji.
Od Beléma in naprej si bo Greenpeace še naprej prizadeval za planet, vreden življenja, kjer prevladujejo pravičnost, biotska raznovrstnost in podnebna stabilnost.
Meja je 1,5 °C, ki je ne smemo prestopiti.
Mehdi Leman, urednik vsebin pri Greenpeace International s sedežem v Franciji.
