Vlada RS pripravlja in je tik pred sprejetjem mega zakona, t.i. protikorona paket, ki bo pomenil nabor ukrepov za lajšanje ekonomskih posledic pandemije virusa COVID-19. Po besedah Mateja Lahovnika, vodje posvetovalne skupine slovenske vlade, »gre za verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države«. Zaradi najhujše pandemije zadnjih 100 let so ljudje ne le v zaskrbljeni za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih, temveč jih skrbi tudi preživetje njihovih podjetij, ohranitev zaposlitve in zagotavljanje vsakdanjega kruha za svoje družine. Tako morajo vlade po vsem svetu poleg prioritetne skrbi za javno zdravje in vzdržnost zdravstvenih sistemov, hitro nuditi tudi nujno, kratkoročno pomoč podjetjem in gospodinjstvom. A današnji mega zakon je zagotovo le prvi v seriji večjih državnih ukrepov, ki bodo sledili v naslednjih mesecih. Poleg boja z virusom nas čaka namreč tudi dolg boj z ekonomsko recesijo. Vlade po vsem svetu bodo zato primorane oblikovati dolgoročnejše ekonomske ukrepe, ki bodo definirali smer našega razvoja še za mnogo let vnaprej.
Zdravje in dolgoročna dobrobit ljudi morata biti na prvem mestu vseh ekonomskih ukrepov. Prav zato ne smemo pozabiti na še eno krizo, s katero se sooča človeštvo – kolaps podnebnega sistema in množično izumiranje živega sveta. Vse srednje oz. dolgoročne politike postaviti reševanje podnebne krize v središče ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. V tem trenutku zahteva vso našo pozornost omejevanje širjenja virusa in ščitenje zdravja ljudi, zagotovo. A reševanje podnebne krize nas še vedno čaka. Ponovni zagon gospodarstva zato ne sme pomeniti nadaljno dvigovanje emisij in praznega čeka za industrije, ki napajajo podnebno krizo. Marsikdo je videl fotografije čistejšega zraka nad Kitajsko kot posledica epidemije, emisije toplogrednih plinov bodo v svetu tudi zagotovo padle. Toda čistejši zrak in padajoče emisije bodo dobra novice le takrat, ko bodo rezultat kolektivnega premisleka in odgovornih političnih odločitev, ne pa širjenja virusa in izgubljenih človeških življenj.
V pravkar izdani študiji ekonomskih ukrepov v času epidemije koronavirus, ki je bila pripravljena za Greenpeace Nemčija, avtorji opozarjajo, naj ne ponovimo napak zadnje ekonomske krize iz leta 2008. Takrat smo lahko po vsem svetu namreč videli, da je bilo zavoljo kratkoročnih ekonomskih ukrepov spopadanje z podnebno krizo potisnjeno v ozadje, javni denar se je (še naprej) stekal v fosilno industrijo, emisije pa so se tudi hitro ponovno začele dvigovati. V Sloveniji imamo za sabo praktično izgubljeno desetletje kar se tiče prestrukturiranja našega energetskega in transportnega sistema – glavnih virov izpustov toplogrednih plinov. Zato avtorji študije opozarjajo, da “medtem ko se osredotočamo na zdravje in kratkoročno podporo zaposlenim in podjetjem, ne smemo ponoviti napak preteklih gospodarskih kriz in v vseh naših dejanjih moramo imeti v mislih jutrišnji dan. (…) Izvajati moramo ukrepe, ki združujejo kratkoročne interese (ekonomsko stabilizacijo) z dolgoročno perspektivo” (npr. razogljičenje in preoblikovanje energetskega sistema). Ukrepi za dolgoročno okrevanje gospodarstva morajo zato tudi v Sloveniji vključevati velike investicije v učinkovito rabo energije (energetske sanacije stavb ipd.), pospešiti morajo energetsko tranzicijo v podporo decentraliziranih in obnovljivih virov energije, krepiti kmetijsko samooskrbo s podporo emisijsko manj intenzivnim panogam. Stabilizacija gospodarstva je tudi priložnost za preusmerjanje javnih financ, tj. ukinitev podnebju škodljivih subvencij in vzpostavljanje pravičnega davčnega sistema, ki se bolj opira na »okoljske dajatve«. Z vsemi temi ukrepi bomo tudi gradili odpornejšo družbo, ki se lažje sooča s krizami kot smo ji priča danes.
Izredne razmere so lahko dobra gojišča neupravičenih posegov v svoboščine ljudi ali za izpodbijanje demokratičnih temeljev naših političnih ureditev. V tem času moramo biti zato še toliko bolj pozorni na delovanje oblasti. Vse politične odločitve, ki se bodo sprejemale, morajo temeljiti na principih enakosti, človeškega dostojanstva, demokracije, vladavine prava in človekovih pravic. V izrednih razmerah ne sme priti do krhanja demokracij in krepitve avtoritarizmom. Epidemija, recimo, ne sme biti izkoriščena za zlorabljanja pravice ljudi do zasebnosti (sledenje gibanjem ipd.). Vsi ukrepi, ki bi posegali v pravico do zasebnosti, morajo biti proporcionalni in začasni. Vlade morajo zagotoviti transparentnost svojega delovanja. Zagotoviti moramo, da se pravila, ki se oblikujejo v kontekstu izrednih razmer, nanašajo le na izredne razmere. Vlade si ne smejo podeliti dodatnih pooblastil, ki bi se ohranile po koncu krize ali ki bi presegale to, kar je nujno, da se rešuje zdravstvena kriza zaradi pandemije COVID-19.
Pravijo, da se iz zgodovine naučimo le to, da se iz zgodovine nič ne naučimo. A dokažimo tokrat nasprotno. Ne ponovimo napak.
Katja Podbevšek, vodja pisarne Greenpeace Slovenija