Najbrž so tudi vas zaskrbele novice o dviganju cen zemeljskega plina in elektrike v EU ter pozorno spremljate, kaj se bo dogajalo z vašimi položnicami v naslednjih mesecih. Ta teden je Petrol že napovedal, da bo s 1. decembrom zvišal cene elektrike. Za gospodinjstva, katerih dobavitelj električne energije je Petrol, bi se naj cena podražila za od 21 do 35 odstotkov [1].
Kaj se pravzaprav dogaja s cenami elektrike?
Trenutni dvig cen elektrike poganja rast cen zemeljskega plina. V letošnjem letu so se cene plina v EU kar početverile (iz 19 € / MWh na 82 €/MWh). Ker se pomemben delež elektrike v EU pridobiva iz plina, se spremembe v cenah plina odražajo tudi v spremembah cen elektrike. Trenutno plin v EU predstavlja 19 % proizvedene elektrike [2]. Kot posledica so se stroški proizvodnje električne energije iz plina v tem letu potrojili (iz 53 €/MWh na 150 €/MWh). Naraščajoči stroški izpustov ogljika (cen CO2) pri tem predstavljajo le 12 % tega povečanja [3].
Porast cen plina v EU je rezultat večih dejavnikov, tako globalnih kot evropskih, predvsem: dolga in hladna zima na severni polobli, iztrošene zaloge plina v EU, povečano globalno povpraševanje ob rahlanju COVID-19 ukrepov in pospeševanju gospodarske aktivnosti, manjša proizvodnja oz. dobava plina od predvidene, povečano povpraševanje v Aziji… Visok dvig cen elektrike, ki smo mu priča danes, torej ne moremo pripisati evropski podnebni politiki ali prehodu na čiste obnovljive vire energije.
Direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) – ki je tradicionalno bolj konzervativna organizacija – Fatih Birol je bil zato v svojem sporočilu zelo jasen:
“Nedavno zvišanje svetovnih cen zemeljskega plina je posledica večih dejavnikov, zato je netočno in zavajajoče postaviti odgovornost pred vrata prehoda na čisto energijo (“clean energy transition”). /// Dobro upravljani prehodi na čisto energijo so rešitev za težave, ki jih vidimo danes na trgih plina in električne energije, ne njihov vzrok”.
Tudi predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da so cene obnovljivih virov energije v tem času ostajale stabilne ter da sta Evropski zeleni dogovor in razvoj OVE rešitev za dvigajoče cene elektrike [4]. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je v Evropskem parlamentu dejal:
“Če bi imeli Zeleni dogovor že pred petimi leti, ne bi bili v tem položaju, ker bi bili manj odvisni od fosilnih goriv in zemeljskega plina” [5].
Trenutna kriza je jasno pokazala, kakšnim tveganjem nas izpostavi odvisnost od fosilnih goriv. Cene fosilnih goriv so zelo nestanovitve in podvržene geopolitičnim dejavnikom in premikom na svetovnih trgih. Z razvojem energetskega sistema, ki temelji na OVE, ta tveganja in nihanja stroškov bistveno zmanjšamo. Slovenija uvaža praktično vsa fosilna (in jedrsko) goriva, medtem ko delež obnovljive energije, ki je dejansko naš edini samooskrbni in trajni vir energije, zadnja desetletja praktično stagnira. Zato se strinjamo z nedavno izjavo podjetja GEN-I, da bi “z investicijami v obnovljive vire, predvsem proizvodnjo elektrike iz sonca, lahko dosegli bistveno večjo samooskrbo države in državljanov in zmanjšali odvisnost od cen fosilnih virov.” [6] Ne pozabimo: samo gorivo je pri OVE seveda brezplačno: sonce in veter sta zastonj.
Negotov korak v to zimo bi torej moral biti samo še dodaten alarm za pospešitev energetske tranzicije od fosilnih k OVE tudi v Sloveniji. Sistem, ki bo temeljil na OVE, je lahko odporen, varen in zanesljiv. A potrebujemo premišljeno in aktivno upravljanje takšnega sistema oz. prehoda nanj – vse od povečanja deleža proizvodnje iz sončne in vetrne energije, naložb v rešitve za shranjevanje električne energije, do večjih ambicij za zmanjševanje rabe energije (ukrepi učinkovite rabe energije), spodbujanje uporabnikov, da prilagodljivo spreminjajo svoje povpraševanje, skrb za pravično porazdelitev stroškov in ugodnosti, da bo energetska tranzicija resnično služila ljudem. [7]
Zemeljski plin je fosilno gorivo!
Svet se je zagotovo začel zavedati nevarnosti nafte in premoga, toda njihov prav tako umazan »bratranec« – zemeljski plin – se nekako uspešno izogiba tega slabega slovesa. Obstaja resna nevarnost, da bodo prizadevanja plinske industrije, da bi plin predstavili kot čistejše prehodno gorivo na poti v brezogljično družbo, izničila prave podnebne ukrepe in sprožila enormne investicije v fosilno plinsko infrastrukturo. Zemeljski plin je fosilno gorivo in zaradi vsega truda predstaviti plin kot podnebju prijaznejšo gorivo, je čedalje bolj smotrno uporabljati izraz fosilni plin (da ne bo nesporazumov!). Angleški izraz »natural gas« (naravni plin) je lahko namreč še posebej zavajajoč.
Fosilni plin je najhitreje rastoče fosilno gorivo na svetu. Leta 2019 je povzročil 7,62 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida, kar je 21 % vseh emisij CO2 (36,44 milijarde ton). [8] V EU je zemeljski plin glede na emisije CO2 na prebivalca prehitel že celo premog! [9] Emisije CO2 niso edina težava s fosilnim plinom. 80 % zemeljskega plina predstavlja metan. Kadar se sprosti neposredno v ozračje, je metan toplogredni plin, ki ima 84‑krat večji potencial za globalno segrevanje (global warming potential) kot CO2 v 20‑letnem obdobju ter 28‑krat večji potencial za globalno segrevanje v 100‑letnem obdobju [10]. Resno težavo pa predstavlja tudi t.i. uhajanje metana, ki se dogaja v celotnem življenjskem ciklu fosilnega plina. V fazi pridobivanja (npr. pri hidravličnem lomljenju) in transporta nastajajo »ubežne emisije«, ki vsebujejo velike količine metana. Da ne omenjamo, da so načini pridobivanja zemeljskega plina, kot je hidravlično lomljenje oz. fracking, zelo nevarni za okolje in ljudi. S tem postopkom lahko pride do onesnaženja površinske vode in podtalnice, saj pri njem v tleh ostajajo onesnaževala, ki lahko nato prodrejo v zaloge pitne vode. To lahko povzroči lokalne okoljske katastrofe in ogrozi zdravje celotnih skupnosti.
Konec dobe premoga v Evropski unije je pred vrati. Naj nam bo trenutno krizna situacija s cenami plina in elektrike tudi v opomin, da se ne smemo ujeti v past fosilnega plina. Glede na nedavno poročilo Mednarodne agencije za energijo bi morali še letos zaustaviti vse nove investicije v fosilno infrastrukturo, če želimo omejiti globalno zvišanje temperature na 1,5 °C [11].
In ne pozabimo – če želi EU ohraniti možnosti, da na svetovni ravni stabiliziramo segrevanje na 1,5 °C, mora rabo premoga opustiti do leta 2030, rabo fosilnega plina do leta 2035 in postati podnebno nevtralna do leta 2040. [12]
[1] https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/cene-elektrike-se-visajo-tudi-zaradi-odvisnosti-od-fosilnih-goriv/597312
[2] Države z največjim deležem plinske proizvodnje v letu 2020 so bile Nizozemska, Irska, Italija, Grčija, Portugalska, Belgija in Španija.
[3] https://ember-climate.org/commentary/2021/10/14/soaring-fossil-gas-costs-responsible-for-eu-electricity-price-increase/#spain
[4] https://twitter.com/vonderleyen/status/1446444984782266372
[5] https://www.reuters.com/business/sustainable-business/record-high-power-prices-make-case-faster-green-transition-eu-says-2021-09-14/
[6] https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/cene-elektrike-se-visajo-tudi-zaradi-odvisnosti-od-fosilnih-goriv/597312
[7] https://news.trust.org/item/20210923122853-t9y6k
[8] Vir: https://ourworldindata.org/emissions-by-fuel.
[9] Vir: https://ourworldindata.org/grapher/per-capita-co2-by-fuel?country=Europe~OWID_WRL~Europe+%28excl.+EU-27%29.
[10] https://ourworldindata.org/greenhouse-gas-emissions
[11] https://www.iea.org/reports/net-zero-by-2050 https://www.theguardian.com/environment/2021/may/18/no-new-investment-in-fossil-fuels-demands-top-energy-economist
[12] https://caneurope.org/20-organisations-release-eu-fossil-gas-manifesto-2035-phase-out/