Vodilni svetovni podnebni znanstveniki so objavili svojo najnovejšo obsežno oceno o vplivih podnebnih sprememb in o tem, kako in v kolikšni meri se lahko na te vplive prilagodimo.
Nimate časa, da bi prebrali več tisoč strani? Ni problema. Spodaj navajamo pet ključnih ugotovitev, ki bi jih po našem mnenju morali vedeti o poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih vplivih, prilagajanju in ranljivosti..
1. Podnebna tveganja se pojavljajo hitreje in bodo kmalu večja
To poročilo je nedvoumno. Podnebne spremembe že povzročajo velike izgube in škodo naravi in ljudem, uničujejo življenja, domove, sredstva za preživljanje in kulturo. In samo še huje bo. Znanstveniki so posodobili svojo splošno oceno o t. i. razlogih za zaskrbljenost za obseg prihodnjega segrevanja in zaključili, da se bodo tveganja povečala na velika in zelo velika že pri manjših stopnjah segrevanja, kot je bilo to ocenjeno prej (v poročilu AR5). Že danes vplive segrevanja na ekosisteme občutimo prej, so bolj obsežni in imajo bolj daljnosežne posledice, kot smo predvidevali.
2. Nismo pripravljeni niti na trenutne vplive, in to terja življenja
Čeprav je na globalni ravni vse več poskusov prilagajanja na vse hujše podnebne vplive, jih je večina še vedno premalo ambicioznih in prepoznih ter ne pomagajo tistim, ki bi to najbolj potrebovali. Zaradi tega se število ljudi in premoženja, izpostavljenih podnebnim vplivom, še naprej povečuje, namesto da bi se zmanjševalo.
Ljudje umirajo in domovanja izginjajo po vsem svetu, a v najranljivejših državah je bila stopnja smrtnosti zaradi poplav, suše in neurij v zadnjem desetletju kar neverjetnih 15‑krat višja v primerjavi z najmanj ranljivimi državami.
Pa ni bilo treba, da je tako. Z vključujočimi, pravičnimi, dovolj financiranimi in ustrezno izvedenimi načrti za prilagajanje in podnebno odporen razvoj, ki bi zadostili potrebam najranljivejših, bi rešili življenja, domove in prihodnosti.
3. Močnejše segrevanje povzroča več težav. Z omejitvijo dviga temperature na 1,5 °C bi znatno zmanjšali predvidene izgube in škodo, vendar se jim ne bi mogli povsem izogniti.
Vsako dodatno segrevanje v prihodnosti bo položaj še poslabšalo ter prignalo ljudi ter rastlinske in živalske vrste do roba in čez. S kratkoročnimi ukrepi za omejitev dviga globalne temperature na blizu 1,5 °C (kar je meja, določena s Pariškim podnebnim sporazumom) bi bistveno zmanjšali predvidene izgube in škodo na ljudi in ekosisteme, ne bi pa se jim mogli povsem izogniti. Te izgube in škoda so neenakomerno porazdeljene, trenutni finančni, upravni in institucionalni dogovori, zlasti v ranljivih državah v razvoju, pa jih ne naslavljajo celovito.
4. Obnoviti moramo naravo in zaščititi vsaj 30 % Zemlje, da nas bo ta varovala.
Varovanje zdravja planeta je temeljnega pomena za zdravje ljudi in družbe ter predpogoj za podnebno odporen razvoj. Raznoliki, samozadostni ekosistemi z zdravo biotsko raznovrstnostjo zagotavljajo številne nujno potrebne storitve za boj proti podnebnim spremembam. Zato IPCC močno poudarja potenciale in potrebe po prilagajanju in blažitvi posledic podnebnih sprememb na osnovi ekosistemov. Pomembno je, da znanstveniki opozarjajo, da je ohranjanje odpornosti biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev odvisno od učinkovite zaščite približno 30–50 odstotkov kopnega, sladke vode in oceanov na Zemlji, vključno s trenutno skoraj naravnimi ekosistemi.
5. To desetletje je ključnega pomena za zagotovitev pravične in trajnostne prihodnosti, v kateri bo mogoče živeti. Potreben je premik od postopnih k transformativnim, vključujočim spremembam.
Vplivi in tveganja podnebnih sprememb postajajo vse kompleksnejši in jih je vse težje obvladovati, saj se različne nevarnosti pojavljajo hkrati in so medsebojno povezane s številnimi tveganji, ki so posledica netrajnostnih razvojnih modelov in družbene nepravičnosti. Zato ne potrebujemo več postopnih korakov, temveč celovite in vključujoče prehode v energetskih, prehrambnih, industrijskih, urbanih in družbenih sistemih, ki bodo zagotovili podnebno odporen in pravičen razvoj. Brez vsakršnega odlašanja.
Kot ugotavlja IPCC:
»Kumulativni znanstveni dokazi so nedvoumni: podnebne spremembe predstavljajo grožnjo blaginji ljudi in zdravju našega planeta. Z vsakršnim nadaljnjim odlašanjem z usklajenimi preventivnimi globalnimi ukrepi za prilagajanje in blaženje posledic podnebnih sprememb bomo zamudili kratkotrajno obdobje priložnosti, da si zagotovimo življenja vredno in trajnostno prihodnost za vse. (zelo visoka stopnja verjetnosti)«
Kaisa Kosonen, Senior Policy Advisor pri Greenpeace Nordic.