Znane so politične stranke ter (več ali manj) poslanke in poslance, ki bodo naslednja štiri leta sestavljali državni zbor Republike Slovenije. Njihova naloga bo sprejemati zakone in zastopati interese ljudstva. In ljudje so se na tokratne parlamentarne volitve odpravili v rekordnem številu – zabeležili smo najvišjo volilno udeležbo po letu 2000! Takšen angažma jasno kaže, da ljudje želijo odločati o tem, v kakšen okolju bodo živeli.
Odločitve, sprejete v naslednjih štirih letih, pa bodo zaznamovale naša življenja še za generacije. Za Slovenijo malce pred volitvami, 18. aprila, nastopil dan ekološkega dolga. V državi smo do takrat porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Da je ta dan tako zgodaj v letu in še vsako leto bolj zgodaj, je zelo zaskrbljujoče. Je pa tudi jasen znak, da mora biti naloga nove vlade zmanjševanje okoljskega bremena in prekomernega izčrpavanja naših naravnih virov. Alarmantno stanje okolja jasno kaže, da ne moremo več zapravljati let in prelagati odgovornosti na naslednje vlade.
Prav tako mora biti jasna prioriteta nove vlade odločno podnebno ukrepanje in pospešeno opuščanje nafte, premoga in plina. Podpora sončni energiji, ki jo je vodja zmagovalne stranke do zdaj kazal v svoji vlogi v energetiki, se mora odraziti tudi v politični prioritetah nastajajoče vlade. Ena izmed kratkoročnih prioritet, ki jo je prvak zmagovalne stranke omenjal po volilnih rezultatih je tudi reševanje “energetske draginje”. Opozarjamo, da to ne sme pomeniti le menjave dobaviteljev fosilnih goriv. Energetska neodvisnost od uvozov fosilnih goriv iz Rusije in socialno pravično reševanje dviganja cen energentov mora temeljiti na rešitvah, ki služijo ljudem danes in hkrati rešujejo podnebno krizo. Ukrepi, ki nas vklenejo v fosilno prihodnost, niso rešitev. Menjava ruske nafte in plina za plin in nafto iz druge države ni rešitev. Rešitvi za ljudi pa zagotovo sta državni ukrepi za zmanjšanje porabe energije (npr. masovna izolacija domov do zime) in razvoj sončne energije z rekordno hitrostjo. Ljudem se mora olajšati postavljanje lastnih sončnih elektrarn kot tudi možnosti za sodelovanje v skupnostnih sončnih elektrarnah v njihovi okolici.
Prihajajoče tedne in mesece pa bo države EU zaznamovalo tudi vprašanje porabe javnega denarja in zmanjševanja javnega dolga kot ena zapuščina soočanja s pandemijo COVID-19. Izjemnega pomena je, da se v Sloveniji omogoči vlaganja v zeleni prehod in krepitev javnih sistemov. Ekonomska politika ne more samo slepo slediti principu varčevanja in zmanjševanju javnega dolga – vsakršna dodatna sredstva pa moramo iskati na pravih mestih, to je recimo pri ukinitvi okolju škodljivih subvencij in zgrešenih infrastrukturnih projektih, ne pa na škodo javnih storitev in podnebnega ukrepanja.
Volilni rezultati ne pomenijo le začetka dela za poslanke in poslance, temveč tudi za civilno družbo in okoljske organizacije kot je Greenpeace. Kot do sedaj, bomo tudi v Greenpeace Slovenija bdeli na delom parlamenta in vlade, in neizprosno zahtevali, da zeleni prehod premakne iz generičnih floskul o oddaljeni prihodnosti v konkretna dejanja tukaj in zdaj.