Podnebna kriza: čarobne paličice ni, so pa rešitve
Tokrat smo gostovali v podcastu Okoljske zgodbe, ki jih pripravljajo v organizaciji Eko krog, na temo globalne podnebne krize. Prisluhnite zanimivi razpravi o vprašanjih kot so ‘Ali so enostavne rešitve oz. t.i. čarobna paličica še mogoča – ali smo ta vlak morda že zamudili?‘ in ‘Ali se podnebna kriza tudi že v Sloveniji pozna in kako jo lahko občutimo?‘. Zelo zanimiv del pogovora orisuje tudi pravični prehod, na katerega opozarjamo nevladne organizacije na vseh, ne le na okoljskem področju – s ciljem po zmanjševanju vse večjih neenakosti ter -z mavrico rešitev- ustvarjanju pravičnejše, bolj trajnostne družbe.
Oglejte si posnetek podcasta:
(Ne)ukrepanje in kompleksnost podnebne krize
»Z odlašanjem ukrepanja proti podnebnim spremembam, kot nam veleva svetovna podnebna znanost, definitivno rešitve postajajo težavnejše in dražje, zanje imamo vse manj časa.«
Znanstveniki in nevladne organizacije že dolga leta opozarjamo: podnebna kriza ni nekaj, kar bo šele prišlo, ampak se že dogaja – tukaj in zdaj. Vplivi in tveganja podnebne krize postajajo vse kompleksnejši in jih je vse težje obvladovati, saj se različne nevarnosti pojavljajo hkrati in so medsebojno povezane. Posledice se vse bolj jasno odražajo tudi v našem vsakdanjem življenju.
»To je zagotovo vidik kompleksnosti. Ko je trajal covid, se globalno segrevanje ni kar pospravilo v predal in nehalo obstajati. In ko skušamo reševati eno krizo, moramo imeti tudi druge v mislih. Torej ko govorimo o okrevanju gospodarstva, ko govorimo o energetski neodvisnosti Evrope, rešitve ne morejo biti take, ki bi nas zakopale še globje v fosilno prihodnost. To so ne-rešitve!«
Ali sprejemamo krizo kot – krizo?
Pogovor se je dotaknili tudi ugotovitev spomladanske raziskave Eurobarometer, v kateri so vprašani podnebno krizo uvrstili šele na 8. mesto (!) med stvarmi, ki jih najbolj skrbijo. Podobno odsotnost obravnavanja te problematike smo lahko opazovali tudi v času predvolilne kampanje zadnjih državnozborskih volitev v Sloveniji. Zdi se torej, da ljudje podnebne krize pogosto ne dojemajo kot krizo, pa čeprav postaja več kot le očitno, da bo reševanje tega problema en največjih izzivov človeštva v 21. stoletju.
»Načrti ki so na papirju nas peljejo v scenarij, ki ga nočemo živeti, noben od nas. Potrebujemo množičen pritisk na politični razred, da bo ta prekinil obstoječi status quo.«
Oglej si in prisluhni podcastu:
V podcastu sta sodelovala: Katja Huš, Greenpeace v Sloveniji in Miha Mikelj, Mladi za podnebno pravičnost.
Pogovor je povezovala: Karmen Kogoj Ogris, Eko krog.
Podcastu lahko prisluhneš tudi na: