Globine oceanov skrivajo svet, ki je bolj podoben vesoljski fantaziji kot pa naši Zemlji. Sončna svetloba tega območja ne doseže, temperature pa so pogosto blizu ledišča, a vendar tu živijo bitja, ki so se skozi milijone let prilagodila na ekstremne razmere. Nekatera se svetijo, druga imajo prosojna telesa, nekatera pa izgledajo kot naravnost iz znanstvenofantastičnega filma. 

Ta bitja so se prilagodila na življenje, ki si ga težko predstavljamo, in dokazujejo, kako neverjetna in ustvarjalna je narava.

1. Dumbo hobotnice (Grimpoteuthis sp.)

So skupina globokomorskih hobotnic, ki živijo na globinah nekaj kolometrov, nekatere vrste pa so bile najdene tudi na globinah do 7.000 metrov, kar jih uvršča med najgloblje živeče hobotnice.

Ime “Dumbo” so dobile zaradi značilnih plavutk, ki spominjajo na ušesa slavnega Disneyevega lika, slončka Dumba. S temi plavutkami se premikajo skozi vodo, medtem ko jim kraki pomagajo pri usmerjanju. Dosežejo velikost od 20 do 30 cm, a največji primerek je meril kar 1,8 metra. So plenilci in se prehranjujejo z raki, polži in črvi, pri čemer, za razliko od drugih hobotnic, nimajo črnilne žleze, saj v tako globokih vodah srečajo le malo plenilcev.

Imajo eno najbolj nenavadnih sposobnosti razmnoževanja med vsemi morskimi organizmi. Samice očitno vedno nosijo jajčeca v različnih stopnjah razvoja in so sposobne hraniti spermo samca še dolgo časa po parjenju s samcem. Ta strategija jim omogoča premagati težave pri iskanju partnerja v globokem morju.

Grimpoteuthis sp., mladič, paralarva v globokem morju severnega Tihega oceana.
Odraslli osebek (deblo Mollusca, razred Cephalopoda, red Octopoda, družina Opisthoteuthidae).

2. Globokomorske ribe iz rodu trnkaric

Trnkarice (Lophiiformes) so raznolika in nenavadna skupina morskih rib, ki vključuje tako plitvovodne kot globokomorske vrste. Njihova najbolj značilna lastnost je preoblikovan prvi hrbtni trn, ki deluje kot vaba za plen – pri globokomorskih vrstah vsebuje bioluminiscentne bakterije, ki oddajajo svetlobo in tako privabljajo druge ribe ali rakce v njeno bližino. Ko plen pride dovolj blizu, ga trnkarica bliskovito pogoltne s svojimi velikimi usti in ostrimi zobmi.

Samice so običajno večje od samcev in lahko dosežejo dolžino okoli enega metra, medtem ko so samci pogosto precej manjši. Zanimivo je, da se pri nekaterih vrstah samci pritrdijo na samico in postanejo parazitski partnerji, ki ji zagotavljajo spermo za razmnoževanje. Ta prilagoditev je za nekatere vrste ključna za preživetje v globokomorskem okolju, kjer so srečanja med osebki redka.

Trnarica vrste Melanocetus murrayi, Južni Atlantski ocean.
Trnkarica vrste Diceratias pileatus.

3. Meduza vrste Periphylla Periphylla

Periphylla periphylla je plenilska meduza, ki lahko živi kar do 30 let. Ta vrsta je bioluminiscentna, kar pomeni, da lahko oddaja lastno svetlobo. Je fitofobična, kar pomeni, da se izogiba svetlobi. Njena premikanja so povezana s cikli dnevne svetlobe – ponoči lahko migrira bližje površju, čez dan pa se spušča v večje globine, kjer je popolna tema.

Prehranjuje se z različnimi planktonskimi organizmi, vključno z majhnimi raki ter ribjimi ličinkami. Je izjemno prilagodljiva na različne okoljske razmere in lahko preživi z izjemno nizkim vnosom energije.

Prepoznavna je po svojem zvonastem telesu, doseže okoli 20-35 cm. Na vrhu ima koničasto ali kupolasto obliko, iz katere izhaja 12 debelih, oranžnih lovk, dolgih več kot 50 cm. Njihov velik, navadno rdeč želodec zavzema zgornji del zvona.

Meduza vrste Periphylla periphylla v Kaliforniji, Zdužene države Amerike, Tihi ocean.
Mladič meduze (Periphylla periphylla) v Trondheimsfjord na Norveškem.

4. Morski pujs (Scotoplanes globosa)

Je globokomorska žival iz rodu kumara, ki naseljuje oceanske globine med 1.000 in 6.000 metri. Njegovo mehko, zaobljeno telo, dolgo približno 15 cm, je prosojno in bledo rožnate do oranžne barve. 

Posebnost te vrste so podaljšane cevaste noge, ki jih uporablja za počasno premikanje po mehkem morskem dnu. Za prehranjevanje uporablja deset sluzastih lovk okoli ust, s katerimi pobira organski drobir, ki se useda na morsko dno. Zanimivo je, da so morski pujsi izbirčni pri prehrani in raje uživajo sveže, hranljive delce, stare manj kot 100 dni. Pogosto se zbirajo v skupinah, usmerjenih proti toku, kar jim pomaga zaznati nove vire hrane. Njihovi hrbtni izrastki morda služijo kot senzorični organi za “vohanje” okolice. 

Morski pujs vrste Scotoplanes globosa, morska kumara, [deblo iglokožci (Echinodermata), razred Holothuroidea], na globini 1.000 metrov ali več, Tihi ocean.

5. Riba Macropinna microstoma

Njena najbolj prepoznavna lastnost je prozorna glava in nenavadne oči. Te oči, usmerjene navzgor, omogočajo ribi, da zaznava plen nad seboj, hkrati pa jih lahko obrne naprej, ko se hrani. Prosojna glava ji omogoča zaščito oči, kar je prilagoditev na življenje v temnih globinah oceana.

Zraste do približno 15 centimetrov v dolžino in naseljuje zmerne in subarktične vode severnega Tihega oceana, kjer se zadržuje na globinah med 600 in 800 metri. Njena prehrana vključuje bioluminiscentne meduze. Pri lovu nanje ji morda pomaga prav zeleni pigment v očeh, ki pri njenem gledanju navzgor filtrira svetlobo s površine in ji omogoča lov.

Kljub nenavadnemu videzu in skrivnostnemu življenjskemu okolju ta “sodčkastooka” riba predstavlja izjemen primer evolucijskih prilagoditev na ekstremne pogoje globokomorskega okolja.

Poziv k zaščiti oceanov

Ta in mnoga druga globokomorska bitja naseljujejo eno najmanj raziskanih okolij na Zemlji. Greenpeace opozarja na nevarnosti globokomorskega rudarjenja, ki bi lahko uničilo ta občutljiv ekosistem še preden ga sploh dobro spoznamo. Izkoriščanje mineralnih bogastev z morskega dna ne ogroža le edinstvenih organizmov, temveč tudi ravnovesje celotnega oceanskega ekosistema.

Namesto da brez premisleka posegamo v ta krhki svet, bi morali usmeriti napore v njegovo ohranjanje in nadaljnje raziskovanje. Le tako bomo lahko resnično razumeli in zaščitili eno zadnjih neodkritih meja našega planeta.


Viri:
1. Dumbo hobotnice (Grimpoteuthis sp.)
https://www.aquariumofpacific.org/onlinelearningcenter/species/dumbo_octopus
https://www.boem.gov/newsroom/ocean-science-news/dumbo-octopus-whimsical-survivor-deep
https://oceana.org/marine-life/dumbo-octopus/
2. Globokomorske ribe iz rodu trnkaric
https://www.sciencedirect.com/topics/agricultural-and-biological-sciences/lophiiformes
https://www.mbari.org/animal/deep-sea-anglerfish/
https://oceana.org/marine-life/deep-sea-anglerfish
https://news.yale.edu/2024/05/23/sea-love-behind-unusual-sexual-parasitism-deep-water-anglerfish
https://www.science.org/content/article/exclusive-i-ve-never-seen-anything-it-video-mating-deep-sea-anglerfish-stuns-biologists
3. Meduza vrste Periphylla Periphylla
https://twilightzone.whoi.edu/explore-the-otz/creature-features/helmet-jellyfish/#
https://animaldiversity.org/accounts/Periphylla_periphylla/ https://oceanexplorer.noaa.gov/okeanos/explorations/ex1903/dailyupdates/june25/media/jelly-log.html
https://en.wikipedia.org/wiki/Helmet_jellyfish#cite_note-6
https://epic.awi.de/id/eprint/57234/1/MScThesis_Niko_Steiner.pdf
4. Morski pujs (Scotoplanes globosa)
https://www.mbari.org/animal/sea-pig/
https://collections.museumsvictoria.com.au/species/16875
https://metinalista.si/metamorfoza-178-prazne-klesce-sivanje-gnezd-in-morski-pujsi/
https://www.mbari.org/news/young-king-crabs-found-hitchhiking-on-sea-pigs/
5. Riba vrste Macropinna microstoma
https://www.mbari.org/animal/barreleye-fish/
https://www.montereybayaquarium.org/animals/animals-a-to-z/barreleye
https://www.researchgate.net/publication/213774267_Macropinna_microstoma_and_the_Paradox_of_Its_Tubular_Eyes
https://www.mbari.org/news/researchers-solve-mystery-of-deep-sea-fish-with-tubular-eyes-and-transparent-head/
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/riba-ki-v-trdi-temi-vidi-povsod/97633