Globine naših oceanov skrivajo edinstven živi svet, ki ga komaj poznamo – a temu skrivnostnemu svetu grozi nova sporna industrija: globokomorsko rudarjenje.
Peščica podjetij in vlad namerava spustiti velikanske stroje globoko pod valove, kjer bi z namenom pridobivanja kovin in mineralov motili občutljiva in edinstvena življenjska okolja. Čeprav so bila dovoljenja za raziskovalno fazo globokomorskega rudarjenja izdana za več kot milijon kvadratnih kilometrov svetovnih oceanov, se komercialno rudarjenje še ne izvaja – vsaj zaenkrat.
Pošiljanje ogromnih rudarskih strojev, zasnovanih za buldožiranje in prekopavanje morskega dna, je očitno zelo slaba ideja. Se sprašujete, kako slaba? Tukaj je pet razlogov, zakaj bi globokomorsko rudarjenje naš planet spravilo v velike težave.
Razlog 1: Zelo slaba novica za prostoživeče živali
Znanstveniki opozarjajo, da plenjenje morskega dna z velikanskimi stroji predstavlja tveganje za neizogibno, hudo in nepopravljivo okoljsko škodo našim oceanom in morskim vrstam. Dovolj je, da pogledate nekaj naslovov nedavnih raziskav kot je: “Globokomorsko rudarjenje brez končne izgube biotske raznovrstnosti – nemogoč cilj”.
V globokem morju najdemo gore, ki so oaze za morske živali in starodavne koralne grebene. Tu živijo nekatera izmed najdlje živečih bitij na Zemlji, kar jih zaradi počasne rasti naredi še posebej ranljive za kakršnekoli fizične motnje. Raziskovalci ocenjujejo, da bo škoda za prostoživeče živali zaradi rudarjenja “verjetno trajala večno na človeški časovni lestvici”.
Kot da popolno uničenje njihovih domov na morskem dnu ne bi bilo dovolj uničujoče, bodo stroji, ki prekopavajo morsko dno, ustvarili oblake usedlin, ki bi lahko zadušili globokomorska življenjska okolja na kilometre daleč od samega mesta rudarjenja. Ladje na površju, ki izvajajo rudarske operacije, bi lahko v vodo izpustile tudi strupene snovi, kar bi škodovalo oceanskim vrstam na stotine ali celo tisoče kilometrov daleč.
To pa ni edina skrb za morske živali. Hrup, ki ga ustvarjajo stroji, predstavlja motnje pri komunkaciji morskih sesalcev, kot so kiti, medtem ko bi lahko osvetljevanje temnih globin oceana povzročilo trajne motnje za morske živali, prilagojene na zelo nizke ravni naravne svetlobe.
Razlog 2: Izumrtje bitij, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na planetu
Bitja globokega morja, posebej prilagojena za življenje v ekstremnem okolju oceanskih globin, izgledajo kot nekaj z drugega planeta. Od “zombi črvov” do prozorne morske vetrnice, ki lahko poje črve, šestkrat večje od njene lastne mase – globoka morja so polna nenavadnih in čudovitih bitij. Na enem od ciljnih območij za rudarjenje je 85 % prostoživečih živali, ki živijo okoli hidrotermalnih vrelcev, endemičnih – kar pomeni, da jih ne najdemo nikjer drugje na Zemlji.
Če dovolimo podjetjem, da uničijo ta življenjska okolja, tvegamo izumrtje nenavadnih bitij, še preden jih sploh odkrijemo. Raziskovanje globokega morja je še v povojih, a znanstveniki že odkrivajo nove vrste. Če dovolimo globokomorsko rudarjenje, tvegamo, da bomo izgubili vrste, ki bi lahko imele pomembno vlogo v ekosistemu ali celo v medicini.
Razlog 3: Ogrožanje enega naših najboljših zaveznikov v boju proti podnebni krizi
Globoko morje je izjemno pomembno skladišče t.i. “modrega ogljika”, ogljika, ki ga naravno absorbirajo morska bitja in ki ostane shranjen v globokomorskih sedimentih tisoče let po njihovem razkroju – kar pomaga pri blaženju posledic podnebne krize.
Globokomorsko rudarjenje bi lahko motilo shranjevanje ogljika, sproščalo ogljik nazaj v ocean in ozračje ter zmanjšalo sposobnost oceanov, da ga absorbirajo. To bi lahko še poslabšalo podnebno krizo, s katero se že soočamo.
Razlog 4: Vpliv na prehrambeno verigo
Obsežno uničenje morskega življenja zaradi globokomorskega rudarjenja bi vplivalo na celotno prehranjevalno verigo v oceanu. Greenpeaceova preiskava je pokazala, da se podjetja v tej industriji, tega tveganja dobro zavedajo. Dokument, ki je krožil na srečanju deležnikov v industriji globokomorskega rudarjenja, je jasno razkriva, da obstaja “možnost izumrtja edinstvenih vrst, ki tvorijo prvi člen prehranjevalne verige.”
Razlog 5: Neznane posledice
Doslej smo raziskali le 0,0001 % globokomorskega dna, in komaj začeli z odkrivanjem tamkajšnjega življenje. O globokomorskih ekosistemih in tamkajšnjih bitjih se moramo še veliko naučiti. Kako lahko podjetja ustrezno ocenijo tveganje za nekaj, česar sploh še ne razumemo?
Jasno je, da bi globokomorsko rudarjenje pomenilo zelo slabo novico za naše oceane.
Korporacije, ki želijo začeti s to uničujočo dejavnostjo, se tveganj dobro zavedajo. Podobno kot je naftna industrija desetletja zmanjševala pomen okoljskih tveganj svojih produktov in hkrati prepričevala politike, da je nafta nujna za gospodarstvo, zdaj podjetja za globokomorsko rudarjenje skušajo politike prepričati, da ponujajo “zeleno rešitev”. To preprosto ni res.
Ne ponovimo starih napak in ne pustimo, da ta tvegana industrija dobi nadzor nad globokim morjem. Soočamo se s krizami izgube narave in segrevanja podnebja, zato so posledice preprosto prevelike. Ne bi se smeli spraševati “koliko nove škode bomo dopustili?”, temveč bi morali snovati ambiciozne načrte za obnovo in zaščito naših oceanov.
Da bi to dosegli, gradimo neustavljivo globalno gibanje za zdrave oceane, za zaščito narave in boj proti podnebnim spremembam. Doslej je že več milijonov ljudi po svetu podpisalo našo peticijo in pozvalo vlade, k zaščiti oceanov. Globoko morje je največji ekosistem na Zemlji. Zaščititi in se učiti iz njega bi morala biti naša prioriteta – ne pa njegovo plenjenje.
Louisa Casson, avtorica zapisa, je globalna projektna vodja za kampanjo proti globokomorskemu rudarjenju.
