Sem francoska Kanadčanka ter opravljam podoktorske raziskave na Univerzi na Havajih, na področju Manoe, hkrati sem del šole SOEST (School of Ocean and Earth Science & Technology). V sklopu raziskav naše ekipe smo izvedeli, da plastika pri svojem razgrajevanju proizvaja nov vir onesnaževanja s toplogrednimi plini, ki ni vključen v prejšnje podnebne modele. Pričakovano je, da bodo te emisije le še naraščale – še posebej zato, ker je proizvedene vedno več plastike in se le-ta kopiči v okolju ter se sčasoma razgrajuje.
Toplogredni plini imajo neposreden vpliv na podnebne spremembe – vplivajo na dvig morske gladine, globalnih temperatur, zdravje ekosistemov tako na kopnem kot tudi v oceanih, ter na ekstremne vremenske pojave, ki povzročajo več poplav, sušo in erozijo. Večina plastike je narejene iz zemeljskih plinov, zato sproščanje toplogrednih plinov iz odpadne plastike niti ni tako presenetljivo. Kljub temu pa je raziskovalna skupina z Univerze na Havajih pravzaprav prva, ki je objavila podatke o povezavi med toplogrednimi plini in plastiko v okolju.
Posebej zaskrbljujoča je vrsta plastike, imenovana polietilen z nizko gostoto (LDPE), ki je največji oddajalec toplogrednih plinov, ki dobesedno uničujejo podnebje. Na splošno ga najdemo v najbolj pogosto proizvedeni, uporabljeni in zavrženi plastiki za enkratno uporabo ter si tako vsak dan utira pot v naše vodotoke in oceane. Naša raziskava kaže, da s tem, ko se ta plastika v oceanu razgrajuje, toplogredne emisije drastično narastejo – kar do 488-krat bolj kot v obliki pelet, kar je izraz za opis »surove« plastike, preden je iz nje narejen končni produkt, npr. vrečka ali plastenka za vodo.
Na žalost to še ni vse. Plastika, ki je neposredno izpostavljena soncu in zraku – npr. na kopnem na plažah, obalah, poljih in igriščih – še dodatno prispeva k emisijam toplogrednih plinov. Plastiki moramo nujno preprečiti dostop do oceana in s tem ustaviti negativne učinke onesnaževanja morskega življenja in obalnih skupnosti, ampak to ni dovolj. Tudi na kopnem zavržena plastika še vedno sprošča toplogredne pline in prispeva k podnebnim spremembam, četudi tega nihče ne vidi.
Ta raziskava je izrednega pomena za ravnanje z odpadki, obenem pa tudi za potencialne učinke na podnebne spremembe. Onesnaževanje s plastiko že sedaj dosega kitične stopnje, zaradi te nove informacije pa ta problem postaja le še bolj nujen za obravnavo – in to hitro. Če upoštevamo količino plastike, ki jo naplavi na naše obale, skupaj s količino plastike, ki je izpostavljena okoljskim pogojem, moramo, za zaščito našega planeta pred učinki podnebnih sprememb, ustaviti proizvodnjo plastike pri viru.
Sarah-Jeanne Royer je francosko-kanadska podoktorska učenjakinja na Univerzi na Havajih, na področju Manoe, hkrati pa je del šole SOEST (School of Ocean and Earth Science & Technology). Če želite o njeni raziskavi o plastiki in emisijah toplogrednih plinov izvedeti več, lahko celotno objavljeno poročilo preberete tukaj.