30. podnebna konferenca ZN se je končala z dogovorom v zadnjem trenutku glede gozdnih ukrepov in razočaranjem pri opustitvi fosilnih goriv.

Končni dogovor

Prvi teden podnebnih pogovorov v Amazoniji je pokazal previden optimizem glede predlaganih načrtov v zvezi z opuščanjem fosilnih goriv in zaščite gozdov.

Na polovici so se civilna družba, avtohtona ljudstva in zavezniki zbrali na pohodu po ulicah Beléma, kjer so zahtevali spremembe in pozvali svoje vlade, naj v zadnjem tednu pogajanj povečajo podnebne ambicije.

V organizaciji Združenja staroselskih ljudstev Brazilije (APIB) je pohod združil avtohtono prebivalstvo in aktiviste na ulicah Beléma, gostiteljskega mesta COP30. Demonstracija, ki je nosila sporočilo »Mi smo odgovor«, je zaznamovala »Dan staroselskih ljudstev na COP30«, s čimer je spodbujala podnebno razpravo ter obrambo pravic in ozemelj staroselskihljudstev.
© Filipe Bispo / Greenpeace

Strast, ki so jo ljudje pokazali na ulicah, se ni prenesla v pogum v hodnikih pogajanj. Prvi COP v amazonskem deževnem gozdu je bil dolgo pričakovan kot prelomnica, ki naj bi prinesla akcijski načrt za končanje uničevanja gozdov do leta 2030 in Globalni odzivni načrt za reševanje vrzeli pri ambiciji 1,5 °C. Vendar, kljub ugovoru, ki sta ga med končno plenarno sejo vložili Kolumbija in druge latinskoameriške države zaradi pomanjkanja napredka pri blaženju podnebnih sprememb, končni sporazum ni prinesel nobenega od teh rezultatov in je storil le malo za splošni napredek podnebnih financ ali spodbujanje razvitih držav k zavezam javnega financiranja za prihodnja leta.

Greenpeace se je pridružil drugim nevladnim organizacijam in zaveznikom pri sodelovanju v tihi postavitvi transparenta v t.i. Blue Zone. Na transparentu je pisalo: 1.5 je ogrožen, Čas je za ukrepanje! 
© Marie Jacquemin / Greenpeace

Kar se je začelo z močnim upanjem in obljubami, se je končalo brez kakršnih koli izvedljivih načrtov za prenehanje uničevanja gozdov in izgorevanja fosilnih goriv. Geopolitične delitve in interesi milijarderjev, onesnaževalcev podnebja in uničevalcev narave so ponovno govorili glasneje kot na tisoče ljudi, ki so na ulicah Beléma pozivali k ukrepanju.

Ob koncu COP30 je Greenpeace poslal sporočilo s pročelja prizorišča COP30 s transparentom, na katerem je pisalo: »Uprite se – Vstanite – Obnovite« (angleško: “Resist – Rise – Renew”).
© Marie Jacquemin / Greenpeace

Po treh zaporednih letih spopadanja s strogimi smernicami za mirne proteste in ukrepanje na COP-ih, so tokrat ljudje v Belému izkoristili trenutek. Od ustvarjalnih umetniških performansov do pohodov –  civilna družba je odločno opozarjala na svojo prisotnost tako znotraj kot zunaj prizorišča COP.

V letu 10. obletnice Pariškega sporazuma je Greenpeace postavil repliko Eifflovega stolpa, sestavljeno iz kartonskih škatel, z napisom »Krhko. Ravnajte previdno.« (angleško: ‘Fragile. Handle With Care’), da bi simbolizirali, kako je omejitev 1,5 °C, dogovorjena v Parizu, ogrožena.
© Marie Jacquemin / Greenpeace
Brazilski umetniški aktivist Mundano je v partnerstvu z Greenpeacom predstavil udarno umetniško instalacijo, s katero je od svetovnih voditeljev na COP30 zahteval drzne ukrepe za gozdove. Mundano je sporočilo »COP30: Vstanite za gozdove« (angleško: “COP30: Rise for Forests”) napisal s prozornim črnilom, besedilo pa je razkril z uporabo pepela, vzetega iz gozdnih požarov v Amazoniji.
© Filipe Bispo / Greenpeace

Kaj se bo zgodilo s podnebnimi ukrepi

Po burnih pogajanjih bo COP31 naslednje leto potekal v Turčiji, v obalnem mestu Antalija, in si bo delil predsedstvo z Avstralijo.

COP30 je postavil visoke standarde, vendar je na koncu razočaral. Šibek rezultat pa ne odraža celotne zgodbe Beléma: rekordne udeležbe avtohtonih ljudstev na podnebnem COP-u in močnih protestov, ki jih je organizirala civilna družba. Njihove zahteve po ukrepanju za ljudi in planet bodo vztrajale, dokler ne bo dosežena podnebna pravičnost.

Ob koncu prvega tedna COP30 se je Greenpeace pridružil tisočim ljudem na Globalnem podnebnem pohodu v Belému. Greenpeace je nosil sporočila, kot sta »Spoštujte Amazonijo« in »Naj onesnaževalci plačajo«. Globalni podnebni pohod so organizirale organizacije civilne družbe in skupine staroselskih ljudstev iz več delov sveta.
© Marie Jacquemin / Greenpeace

Povzeto po zapisu COP30: Two weeks of Climate Chaos, avtorice Gaby Flores, urednice vsebin pri Greenpeace International s sedežem v Brooklynu, New York.