Karpati so druga najdaljša gorska veriga v Evropi. Razprostirajo se čez osem držav – od avstrijsko-slovaške do srbsko-romunske meje – in tvorijo zeleno hrbtenico Evrope.
To pomembno gorovje pokriva območje, ki je skoraj desetkrat večje od Slovenije, in je dom enega biološko najbolj edinstvenih in ključnih ekosistemov na svetu: enim izmed zadnjih evropskih pragozdov.

Mogočni karpatski gozdovi – srce evropske narave
Karpatski gozdovi niso zgolj “les”. So izjemno kompleksni in živi ekosistemi, ki so v celinski Evropi redkost. Še vedno ohranjajo velika območja pragozdov in staroraslih gozdov, ki delujejo kot pljuča in shramba vode za celotno celino.
Karpatski gozdovi sodijo med najpomembnejša zatočišča evropske flore in favne.
Na tem območju živi:
- največja populacija rjavih medvedov v Evropi zunaj Rusije (več kot 7.000),
- ena največjih populacij volkov (več kot 3.500) in risov (več kot 2.300),
- kar 40 % populacij kraljevega orla in malega klinkača ter številne populacije divjega petelina in drugih gozdnih ptic.
V karpatskih vodah, predvsem v gorovju Făgăraș, še vedno živi kritično ogrožena riba vrste Romanichthys valsanicola, živi fosil, star več kot 65 milijonov let — ena najredkejših rib v Evropi.
Izkoriščanje, ki ogroža edinstveni ekosistem
Kljub tej izjemni naravni vrednosti, se Karpati soočajo z vse večjimi pritiski, predvsem zaradi intenzivne industrijske sečnje. Ti zadnji dragoceni ostanki pragozdov izginjajo pred našimi očmi.
V zadnjih dveh desetletjih je bilo zaradi sečnje izgubljenih več kot 7.350 km² drevesnih krošenj. Po celotnih Karpatih se vsako uro poseka površina, velika kot pet nogometnih igrišč.
Največji delež najdragocenejših in biotsko najbolj pestrih karpatskih gozdov se nahaja v Romuniji. Zato smo se v Greenpeaceu v zadnjih letih osredotočili prav na to območje in pri tem naleteli na zelo neprijetna razkritja.
Izkazalo se je, da številni dobavitelji podjetja IKEA – enega največjih porabnikov lesa na svetu – uporabljajo les, posekan tudi v naravovarstveno pomembnih območjih, ki bi morala biti strogo zaščitena. Takšne prakse so v popolnem nasprotju s trajnostnimi obljubami, ki jih IKEA javno razglaša.
Zato v Greenpeaceu nadaljujemo z neizprosnim pritiskom. IKEA mora zagotoviti, da so njene dobavne verige čiste, pregledne in ne škodujejo naravi.
Pridruži se nam in pomagaj zaščititi karpatske gozdove
Karpati in tisoče živalskih ter rastlinskih vrst nas potrebujejo.
Da bomo lahko nadaljevali naše preiskave in razkrivali uničevanje teh gozdov v Romuniji ter pritiskali na globalna podjetja, kot je IKEA, potrebujemo veliko podporo.
Za ta namen zbiramo donacije, ki so ključne, da se lahko vrnemo na teren, kjer se bije boj za prihodnost gozdov!
Vsak prispevek šteje in nam pomaga ohraniti enega najdragocenejših ekosistemov v Evropi.
Doniraj za gozdoveZakaj se iz Slovenije borimo za Karpate?
Pogosto dobimo vprašanje: “Zakaj se borite za Karpate, če pa je Slovenija tudi gozdnata država?”
Razlogi so jasni:
- Ker narava ne pozna meja.
- Čeprav živimo v Sloveniji, imamo odgovornost, da zaščitimo velike evropske ekosisteme. Naš boj je tudi izraz solidarnosti do ljudi in živali, ki so od teh gozdov odvisni.
- Ker Karpati predstavljajo edinstven ekosistem.
- Ker so v Karpatih eni zadnjih skoraj neokrnjenih gozdov v Evropi. Ko enkrat izginejo, jih ne bomo mogli nikoli več nadomestiti.
- Ker gre za naravo, ki vpliva na vse nas.
- Karpati so pogosto imenovani “zelena hrbtenica Evrope”. Varujejo biotsko raznovrstnost, zadržujejo vodo in z zadrževanjem ogljika uravnavajo podnebje tudi pri nas
- Ker gre za dolgoročno vizijo.
- Ohranjanje zdravih ekosistemov, kot so karpatski gozdovi, je naložba v prihodnost — za ljudi, podnebje in življenje na Zemlji.


