Lahko bi rekli, da je v živalskem svetu gibanje ključ do preživetja. Ko postane premrzlo, ko zmanjka hrane ali ko se bliža nevarnost, se mnoge živali preprosto premaknejo. Ptice selivke migrirajo čez kontinente, da bi ujele večno poletje, zebre odkrivajo nova prostranstva pašnikov oddaljenih stotine kilometrov stran, kiti preplavajo tisoče kilometrov med območji hranjenja in območji razmnoževanja, spet druge živali pa si v hitrem begu, s sunkovitimi spremembami smeri in cik-cakastim gibanjem, rešijo življenje pred plenilcem.
Rastline te izbire nimajo. Drevo je od trenutka, ko seme vzklije, fiksirano v okolju. Ne more zbežati pred sušo, ne more se umakniti pred poplavo in ne more poiskati zavetja pred požarom. Ker drevesa ne morejo zbežati, so se morala naučiti vzdržati. Razvila so strategije, ki jim omogočajo, da kljubujejo času, podnebju in človeku.
Spoznajmo nekaj najbolj veličastnih posameznikov, ki nam dokazujejo, da so drevesa resnični mojstri vzdržljivosti.
1. Metuzalem: Starostnik, ki premika meje časa
Visoko v gorovju White Mountains v Kaliforniji, v surovem in vetrovnem okolju, raste bor vrste Pinus longaeva, znan kot Metuzalem. To drevo je po nekaterih podatkih staro več kot 4.850 let in velja za najstarejše individualno drevo.
2. Ginko na Hirošimi: drevo, ki je preživelo atomsko bombo
V templju Anrakuji na Hirošimi stoji drevo2, ki predstavlja ultimativni simbol preživetja. Ko je 6. avgusta 1945 nad mestom eksplodirala atomska bomba, je bil ta ginko od točke eksplozije oddaljen le dobra dva kilometra.
Ker ta drevesa niso mogla zbežati pred eksplozijo, so jo bila primorana preživeti. Danes njihove potomce (semena in sadike) sadijo po celem svetu kot žive ambasadorje miru in simbole neuničljive moči narave.3 Njihova prisotnost nas opominja, da so rastline sposobne regeneracije tudi po najhujših katastrofah, če jim le pustimo priložnost, da ostanejo tam, kjer so pognala korenine.
4. Sekvoja z imenom Hyperion v ZDA
V narodnem parku Redwood v Kaliforniji raste drevo vrste Sequoia sempervirens (obalna sekvoja), ki je po podatkih Guinnessove knjige rekordov najvišje živo drevo na svetu. Njegova uradna višina znaša osupljivih 116 metrov in 7 centimetrov. Starost drevesa ocenjujejo na 600 do 800 let.4,5
5. Pečovniška duglazija: slovenski velikan
Tudi v naših krajih imamo velikane, ki segajo proti nebu. V gozdu Pečovnik pri Celju kraljuje Pečovniška duglazija, ki je z višino 67,02 metra uradno najvišje drevo v Sloveniji. Stara je okoli 140 let in njeno zdravstveno stanje je dobro, ocenjujejo pri Zavodu za gozdove Slovenije.6
Zgodba teh veličastnih dreves nas uči, kaj pomeni biti trdoživ. A čeprav se moč dreves skriva prav v dejstvu, da se niso sposobne premakniti, je to hkrati tudi njihova največja ranljivost – kot še nikoli prej v zgodovini jim grozi človeški pohlep.
Danes so pod pritiskom celo zadnji ostanki evropskih starodavnih gozdov v romunskih Karpatih. Tam mogočna drevesa padajo za potrebe masovne proizvodnje pohištva podjetij, kot je IKEA. Čeprav se takšna sečnja pogosto prikazuje kot zakonita, uničuje biotsko raznovrstnost, ki se je gradila tisočletja.
