MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR PRISLUHNILO ARGUMENTOM V BRAN OKOLJA

Agencija RS za okolja bo morala ponovno odločati, ali je za uvoz premoga v TEŠ potrebna presoja vplivov na okolje

Ljubljana, 6. avgust 2019: Ministrstvo za okolje in prostor je ugodilo pritožbi organizacij Focus, društvo za sonaraven razvoj, Greenpeace CEE v Sloveniji, Pravno-informacijskih center nevladnih organizacij (PIC) in Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj zoper sklep Agencija RS za okolje, da za nameravano dobavo tujega premoga v TEŠ ni potrebno izvesti okoljske študije – t.i. presoje vplivov na okolje. Agencija RS za okolje bo morala ponovno odločati, ali je presoja vplivov na okolje potrebna.

Barbara Kvac, strokovna sodelavka društva Focus:

Odločitev ministrstva pozdravljamo, ker tako kot mi ugotavlja, da ARSO pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh možnih vplivov uvoza premoga na okolje. Hkrati verjamemo, da je možno, in potrebno, celovite in dolgoročne vplive, povezane z uvoženim premogom, ovrednotiti le v okviru presoje vplivov na okolje.

Katja Huš, predstavnica Greenpeace Slovenija:

Ko svet dobesedno gori, se odločitev o uvažanju 1200 ton premoga dnevno ne more sprejeti na lepe oči, s pomanjkljivimi ocenami in brez primerne okoljske študije. Veseli nas, da se je Ministrstvo za okolje in prostor v tem primeru postavilo v bran javnega dobrega in se bo morala odločitev o okoljskih posledicah uvažanja premoga, vzeti bolj resno.

Senka Šifkovič Vrbica, pravna sodelavka PIC:

Na podlagi odločitve Ministrstva za okolje in prostor bo moral ARSO izvesti ponoven postopek predhodne presoje, torej ali je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. V tem postopku bo moral predvsem ovrednotiti količino emisij toplogrednih plinov iz transporta uvoženega premoga.

Gaja Brecelj, direktorica Umanotere:

V času, ko velike množične organizacije v Sloveniji pozivajo Vlado RS, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo, in ko mladi po vsem svetu na ulicah zahtevajo odločno ukrepanje s strani naših vlad, je nujno, da sledimo najvišjim okoljskim standardom. To pomeni, da se morajo za načrt uvoza premoga celovito oceniti vplivi na podnebje in okolje, ter na tej oceni osnovati odločitev. Državi enostavno mora biti v interesu preprečiti negativne posledice za okolje in za zdravje ljudi.

////

Svetovna znanstvena skupnost je v prelomnem poročilu Združenih narodov »Posebno poročilo o 1.5°C« ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno emisije do leta 2030 praktično prepoloviti in porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini[i]. Evropske države oz. države OECD, vključno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje – najkasneje do leta 2030[ii]. Pravočasno zapiranje premogovne proizvodnje je oznanilo že 11 držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Švedska, Velika Britanija)[iii], pri čemer jih večina meri na zaprtje premogovnih elektrarn do leta 2025. Tudi Nemčija, evropski premogovni mastodont, se umika iz premoga in bo v naslednjih letih namenila 40 € milijard za pravičen prehod iz premoga[iv].

15. marca 2019 je več kot 10 000 mladih v Sloveniji zapustilo šolske klopi in odšlo na ulice zahtevati odločne podnebne ukrepe od Vlade Marjana Šarca[v], v preteklem mesecu pa se je oblikovala široka civilna pobuda podnebnakriza.si, v okviru katere je 146 organizacij in več kot 5000 posameznikovpodprlo nujni poziv Vladi RS, da podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo in začne primerno ukrepati. Pozivu so se pridružile tako različne skupine kot Planinska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, Olimpijski komite Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenijeitd[vi].