Ljubljana, 27. 7. 2020: Zadnje poročilo raziskovalne ustanove Ember ugotavlja, da smo v prvih šestih mesecih tega leta v Evropi prvič v zgodovini proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov energije (40 %) kot iz fosilnih (34 %), predvsem po zaslugi sončne in vetrne energije. Medtem, ko sta na Danskem v teh šestih mesecih sončna in vetrna energija predstavljali kar 64 % proizvodnje električne energije, na Irskem 49 %, v Nemčiji 42 %, v Sloveniji iz sončne in vetrne energije pridobivamo le 2 % naše elektrike, s čimer se uvrščamo na rep evropskih držav.
Poročilo še ugotavlja, da je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu, proizvodnja iz OVE zrasla za 11 %, proizvodnja iz fosilnih virov pa padla za 18 %. Največji udarec je doživel premog, katerega proizvodnja je v Evropi padla za 32 %. Tudi proizvodnja el. en. iz naslova jedrske energije je padla za 12 %.
Slovenija čepi na repu evropskih držav glede na izkoriščanje novih obnovljivih tehnologij – le 2 % naše eletrične energije pridobivamo iz sonca in vetra. Večji delež sončne in vetrne energije kot Slovenija nimajo le evropske ekonomske velesile kot je Nemčija ali “sončne države” kot Španija, temveč tudi Češka, Madžarska, Bolgarija, celo premogovni mastadont Poljska. Takšnemu zaostanku Slovenije smo priča kljub velikem potencialu, ki obstaja. Poročilo Inštituta Jožefa Štefana »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050« ocenjuje, da je tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji 27 TWh letno – skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji.
Katja Huš, predstavnica Greenpeace Slovenija je ugotovitve komentirala:
Svet gre naprej, Slovenija pa je obtičala nekje leta 1986. Zdi se, da naš okoljsko-energetski minister Vizjak tako še vedno misli, da energetski sistemi temeljijo na premogu, jedrski in vodni energiji. Vse kar slišimo so zastarele in neprimerne ideje za popolnoma nove problem in čase. Drago bomo plačali, če ne bomo stopili v korak s časom in izkoristili priložnosti, ki jih nove tehnologije kot sta sončna in vetrna ponujajo za učinkovito zaustavljanje globalnega segrevanja in demokratizacijo energetike.
Razprava
Mogoče se motim, ko rečem, da delujejo sončne elektrarne na način, ko morajo hkrati segrevati svojo okolico. Elektriko pa proizvajajo le iz sončnega sevanja. Če je moja dilema verodostojna, potem s to proizvodnjo elektrike segrevamo ozračje! Raje uporabljajmo sončno energijo za vrtno vegetacijo, ki nam daje hrano! O vetrnih imam boljše mnenje! Mi imamo razen tistih MHE pri Savici nad Bohinjskim jezerom, v Logu pod Mangrtom, pri Gljunu dol-vodno od Bovca, na Tržiški Bistrici v tovarni v Tržiču ter še nekaterih starih in velikega števila novejših MHE pri članih Zveze društev lastnikov MHE Slovenija, relativno zelo malo elektrarn na manjših vodotokih višje v gorah (svetla izjemi sta vsaka po svoje HE Zadlaščica in HE Završnica). Večinoma imamo torej HE na večjih rekah Soča, Sava in Drava z majhnimi akumulacijami. Prečrpavanja vode z nočnimi viški elektrike v višja jezera, kot to počno Švicarji, Avstrijci in nekateri drugi imamo zanemarljivo malo. Imamo pa ogromno zasutih ledeniških jezer, ki jih je možno zelo sonaravno obnoviti in koristno uporabiti za zalogovnike energije in čiste hladne vode: Namesto da bi pretekla leta spravili okruške iz okoliških skalnih masivov po nekdanjih dolinah do naravnih ledeniških jezov porinili ledeniki iz različnih ledenih dob vedno višje, lahko te okruške sedaj na nekdanje kupe (jezove) previdno z občutkom potisnemo z buldožerji in zatesnimo s pripeljanim "muljem" iz gline v dolinah. V gorah imamo v Sloveniji tudi veliko kraških vrtač in dolin, ki jih je možno brez večje škode zatesniti ter povečati in napolniti z vodo iz dolin po ČHE! Shranjevanje vode visoko v gorah ima poleg pridobivanja vršne elektrike prednost tudi v preprečevanju poplav (črpanje vode navzgor, ko je nje in energije preveč!) in namakanju polj v dolinah (spuščanje vode v doline v sušnih obdobjih, ko je elektrike premalo in so rastline brez ustreznih količin vode! )
Ember je zelo pametno izbral, katere države bo vključil v "Evropo": to so države EU brez Hrvaške, vendar z Združenim kraljestvom (ki od 31. 1. 2020 ni več v EU-27). V skupni bilanci je energetika ZK še upoštevana, vkjučena je tudi na zemljevide, na grafih pa ni prikazana. ZK je v 1. polovici leta proizvedla veliko elektrike z vetrnimi elektrarnami. Slovenija je v vrhu evropskih držav glede na izkoriščanje obnovljivih tehnologij - kar 37% naše električne energije proizvedemo (2019) iz hidroenergije, EU-27 povprečje je 13%. Manjši delež hidroenergije kot mi imajo celo nekatere ekonomske velesile, kot so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo ter celo vodnate dežele, kot so Finska, Slovaška, Romunija. Države, ki morajo storiti največ na področju obnovljivih virov energije - hidroenergije (imajo manj kot 5%): Danska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Irska, Nizozemska, Estonija, Madžarska, Belgija, Poljska, Češka. Njihov zaostanek za nami je prav neverjeten, že pred desetletji (oz. skoraj 100 leti), ko se je pri nas gradilo velike HE, so na drugi strani Alp zamudili energetsko revolucijo in sami gradili termoelektrarne. To je verjetno tudi razlog za veselje zaradi visokega deleža OVE v 1. polovici leta 2020 severno in zahodno od Alp - za ta dosežek se je poklopilo več ugodnih okoliščin: zaradi COVID gospodarske krize se je zmanjšalo povpraševanje po električni energiji, zaradi zdravstvene krize je bilo v Franciji ustavljenih nekaj jedrskih elektrarn, hkrati pa je bilo v prvih mesecih tega leta res obilo vetra in spomladi tudi sonca. Ker imajo OVE prednost pred ostalimi viri energije (v smislu: če so na voljo, jih moramo povsem izkoristiti), so zmanjšali proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv, zato je delež OVE nenavadno narastel - večina porasta deleža OVE je tako posledica zmanjšanja povpraševanja po elektriki in ne porasta proizvodnje iz OVE. Pri nas pa to ni nič posebnega, vsako leto nekaj mesecev zapored proizvajamo več elektrike iz OVE kot iz fosilnih goriv, najdlje leta 2014 (prav celo leto!), ko je bilo iz OVE v celem letu proizvedene 1.5x toliko elektrike kot v TE. Skrajni čas je že, da nam sledijo tudi ostale države z uporabo virov, ki jih imajo na voljo na svojem ozemlju - ponekod vodo, drugod sonce ali veter, nikjer pa na 20.000 km2 nimajo vsega. Hidroenergija je najbolj pomembna v naslednjih evropskih državah: Albanija (100%), Norveška (94%), Črna gora (46%), Bosna in Hercegovina (38%), v EU pa v Avstriji (72%), Hrvaški (42%), Švedski (39%) in Sloveniji (37%), za nami sledi še preostalih 23 držav EU. Pa vendar mi trenutno izkoriščamo le manj kot polovico tehničnega potenciala naših vodotokov, ki je 9GWh/leto! Elektrike ne proizvajamo kar tako, za proizvodnjo, ampak zato, da zadostimo potrebam po elektriki v danem trenutku. Zato je zelo manipulativno brez tovrstne razlage navajati podatke o OVE deležu v proizvodnji elektrike. Zakaj? Danska ima 5GW instalirane moči vetrnih elektrarn, 2GW termoelektrarn, 1GW biomase, 1GW plina in 0.5GW sončnih elektrarn. V običajnih dneh z vetrno elektriko pokrijejo približno 1/2 svojih potreb po elektriki, ostalo uvozijo iz Nemčije (tudi iz termo in jedrskih elektrarn - ko Danska nima vetra, ga nima tudi Nemčija), Nizozemske (plinske elektrarne) in Norveške (hidroelektrarne). Kadar ne more uvoziti OVE elektrike, Danska zažene tudi svoje plinske in termoelektrarne. V obdobjih z viški električne energije (ko je obilo vetra) te izvozijo v sosednje države, ki zato lahko občasno ugašajo okoljsko oporečne elektrarne. Tudi če na Danskem odstranijo vse vetrne elektrarne, bodo še vedno imeli dovolj električne energije iz uvoza (hidro, termo, jedrske, plinske). Toda če pustijo vse vetrnice in ustavijo uvoz, se bo delež proizvedene električne energije iz OVE korenito zmanjšal, ker bodo morali skoraj ves čas gnati tudi svoje plinske in termoelektrarne, oz. bo večino časa elektrike celo primanjkovalo! Zato izjava predstavnice Greenpeace Slovenija kaže na izrazito nerazumevanje delovanja električnih sistemov - tudi danski energetski sistem še vedno temelji na premogu, plinu, jedrski in vodni energiji sosednjih držav. Naj vam pomagam: na vrtu imate 5 jablan, ki vsako jesen obilno rodijo. Jeseni imate toliko jabolk, da lahko dva meseca živite samo od jabolk, pa še vam jih veliko ostaja, zato ta jabolka prodate sosedom. Potem pride zima, jabolk pa nimate več, za preživetje od sosedov kupujete zelje. Spomladi je sicer lepo gledati cvetoče jablane, obet dobre letine, a še vedno nimate svoje hrane, imate pa veliko prihranjenega denarja od prodaje jabolk, zato lahko od sosedov kupujete kruh. Poleti že nestrpno čakate jesen, vendar hrano še vedno kupujete. Vi sicer po vasi razglašate, da vaša prehrana temelji na jabolkih (100% vaše proizvodnje predstavljajo jabolka, z dohodkom iz prodaje presežka jabolk kupite hrano), a sami pri sebi veste, da brez sosedov ne bi šlo. Tega se zavedajo tudi sosedi, drevesničarji pa vašo bilanco zlorabljajo za svojo reklamo. Ko so jabolka spet zrela, imate prihranjenih še nekaj novčičev od prejšnjega leta; zdaj razmišljate, da bi te porabili za izgradnjo kleti, v kateri bi lahko skladiščili svoja jabolka prek zime. Toda ko se malo pozanimate, spoznate, da bi jih vsaj 25% med hrambo propadlo, res pa bi pozimi imela višjo ceno. Vaša odločitev je odvisna od tega, ali vam je bolj pomembna ekonomika izkoriščanja virov (in s tem ekologija) ali debelina vaše denarnice. Morda pa vas drevesničar prepriča, da nasadite še 5 jablan, kar bo podvojilo vašo proizvodnjo jabolk in podaljšalo vašo prehransko neodvisnost za 2 meseca. Pomagajte osveščati ljudi z razlago, ne izkrivljanjem. Če ne razumete, vprašajte strokovnjake. Ali pa jih vprašajte kar v vsakem primeru. To, da navijate za postavitev vetrnih elektrarn v Sloveniji, je pa v posmeh vašemu imenu - vetrne turbine pri nas, razen na izjemnih redkih lokacijah, ki nikoli ne bodo predstavljale pomembnega prispevka k našemu energetskemu sistemu, niso ne "green" (prevelik poseg glede na pričakovano proizvodnjo energije) ne "peace" (bližina naselij, vpliv na živalski svet). Malo se zresnite.
Ember je zelo pametno izbral, katere države bo vključil v "Evropo": to so države EU brez Hrvaške, vendar z Združenim kraljestvom (ki od 31. 1. 2020 ni več v EU-27). V skupni bilanci je energetika ZK še upoštevana, vkjučena je tudi na zemljevide, na grafih pa ni prikazana. ZK je v 1. polovici leta proizvedla veliko elektrike z vetrnimi elektrarnami. Slovenija je v vrhu evropskih držav glede na izkoriščanje obnovljivih tehnologij - kar 37% naše električne energije proizvedemo (2019) iz hidroenergije, EU-27 povprečje je 13%. Manjši delež hidroenergije kot mi imajo celo nekatere ekonomske velesile, kot so Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo ter celo vodnate dežele, kot so Finska, Slovaška, Romunija. Države, ki morajo storiti največ na področju obnovljivih virov energije - hidroenergije (imajo manj kot 5%): Danska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Irska, Nizozemska, Estonija, Madžarska, Belgija, Poljska, Češka. Njihov zaostanek za nami je prav neverjeten, že pred desetletji (oz. skoraj 100 leti), ko se je pri nas gradilo velike HE, so na drugi strani Alp zamudili energetsko revolucijo in sami gradili termoelektrarne. To je verjetno tudi razlog za veselje zaradi visokega deleža OVE v 1. polovici leta 2020 severno in zahodno od Alp - za ta dosežek se je poklopilo več ugodnih okoliščin: zaradi COVID gospodarske krize se je zmanjšalo povpraševanje po električni energiji, zaradi zdravstvene krize je bilo v Franciji ustavljenih nekaj jedrskih elektrarn, hkrati pa je bilo v prvih mesecih tega leta res obilo vetra in spomladi tudi sonca. Ker imajo OVE prednost pred ostalimi viri energije (v smislu: če so na voljo, jih moramo povsem izkoristiti), so zmanjšali proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv, zato je delež OVE nenavadno narastel - večina porasta deleža OVE je tako posledica zmanjšanja povpraševanja po elektriki in ne porasta proizvodnje iz OVE. Pri nas pa to ni nič posebnega, vsako leto nekaj mesecev zapored proizvajamo več elektrike iz OVE kot iz fosilnih goriv, najdlje leta 2014 (prav celo leto!), ko je bilo iz OVE v celem letu proizvedene 1.5x toliko elektrike kot v TE. Skrajni čas je že, da nam sledijo tudi ostale države z uporabo virov, ki jih imajo na voljo na svojem ozemlju - ponekod vodo, drugod sonce ali veter, nikjer pa na 20.000 km2 nimajo vsega. Hidroenergija je najbolj pomembna v naslednjih evropskih državah: Albanija (100%), Norveška (94%), Črna gora (46%), Bosna in Hercegovina (38%), v EU pa v Avstriji (72%), Hrvaški (42%), Švedski (39%) in Sloveniji (37%), za nami sledi še preostalih 23 držav EU. Pa vendar mi trenutno izkoriščamo le manj kot polovico tehničnega potenciala naših vodotokov, ki je 9GWh/leto! Elektrike ne proizvajamo kar tako, za proizvodnjo, ampak zato, da zadostimo potrebam po elektriki v danem trenutku. Zato je zelo manipulativno brez tovrstne razlage navajati podatke o OVE deležu v proizvodnji elektrike. Zakaj? Danska ima 5GW instalirane moči vetrnih elektrarn, 2GW termoelektrarn, 1GW biomase, 1GW plina in 0.5GW sončnih elektrarn. V običajnih dneh z vetrno elektriko pokrijejo približno 1/2 svojih potreb po elektriki, ostalo uvozijo iz Nemčije (tudi iz termo in jedrskih elektrarn - ko Danska nima vetra, ga nima tudi Nemčija), Nizozemske (plinske elektrarne) in Norveške (hidroelektrarne). Kadar ne more uvoziti OVE elektrike, Danska zažene tudi svoje plinske in termoelektrarne. V obdobjih z viški električne energije (ko je obilo vetra) te izvozijo v sosednje države, ki zato lahko občasno ugašajo okoljsko oporečne elektrarne. Tudi če na Danskem odstranijo vse vetrne elektrarne, bodo še vedno imeli dovolj električne energije iz uvoza (hidro, termo, jedrske, plinske). Toda če pustijo vse vetrnice in ustavijo uvoz, se bo delež proizvedene električne energije iz OVE korenito zmanjšal, ker bodo morali skoraj ves čas gnati tudi svoje plinske in termoelektrarne, oz. bo večino časa elektrike celo primanjkovalo! Zato izjava predstavnice Greenpeace Slovenija kaže na izrazito nerazumevanje delovanja električnih sistemov - tudi danski energetski sistem še vedno temelji na premogu, plinu, jedrski in vodni energiji sosednjih držav. Naj vam pomagam: na vrtu imate 5 jablan, ki vsako jesen obilno rodijo. Jeseni imate toliko jabolk, da lahko dva meseca živite samo od jabolk, pa še vam jih veliko ostaja, zato ta jabolka prodate sosedom. Potem pride zima, jabolk pa nimate več, za preživetje od sosedov kupujete zelje. Spomladi je sicer lepo gledati cvetoče jablane, obet dobre letine, a še vedno nimate svoje hrane, imate pa veliko prihranjenega denarja od prodaje jabolk, zato lahko od sosedov kupujete kruh. Poleti že nestrpno čakate jesen, vendar hrano še vedno kupujete. Vi sicer po vasi razglašate, da vaša prehrana temelji na jabolkih (100% vaše proizvodnje predstavljajo jabolka, z dohodkom iz prodaje presežka jabolk kupite hrano), a sami pri sebi veste, da brez sosedov ne bi šlo. Tega se zavedajo tudi sosedi, drevesničarji pa vašo bilanco zlorabljajo za svojo reklamo. Ko so jabolka spet zrela, imate prihranjenih še nekaj novčičev od prejšnjega leta; zdaj razmišljate, da bi te porabili za izgradnjo kleti, v kateri bi lahko skladiščili svoja jabolka prek zime. Toda ko se malo pozanimate, spoznate, da bi jih vsaj 25% med hrambo propadlo, res pa bi pozimi imela višjo ceno. Vaša odločitev je odvisna od tega, ali vam je bolj pomembna ekonomika izkoriščanja virov (in s tem ekologija) ali debelina vaše denarnice. Morda pa vas drevesničar prepriča, da nasadite še 5 jablan, kar bo podvojilo vašo proizvodnjo jabolk in podaljšalo vašo prehransko neodvisnost za 2 meseca. Pomagajte osveščati ljudi z razlago, ne izkrivljanjem. Če ne razumete, vprašajte strokovnjake. Ali pa jih vprašajte kar v vsakem primeru. To, da navijate za postavitev vetrnih elektrarn v Sloveniji, je pa v posmeh vašemu imenu - vetrne turbine pri nas, razen na izjemnih redkih lokacijah, ki nikoli ne bodo predstavljale pomembnega prispevka k našemu energetskemu sistemu, niso ne "green" (prevelik poseg glede na pričakovano proizvodnjo energije) ne "peace" (bližina naselij, vpliv na živalski svet). Malo se zresnite.
V Sloveniji nikoli ne bomo proizvedli več kot 5% porabljene električne energije z vetrnimi elektrarnami, poglejte študijo, ki oceni potencial na največ 788 GWh/leto: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf To je daleč najbolj optimističen scenarij, saj so arbitrarno določili najmanjšo oddaljenost od naselij na 800 m - po takratnem zgledu Bavarske. Bavarska je odtlej spremenila pravilo, in sicer na VIŠINA VETRNICE x 10, torej za velike (2MW in več) vetrnice vsaj 1500 m. Tudi ostali deli Nemčije so zaostrili pogoje glede oddaljenosti od naselij. Za Slovenijo še ni bila narejena študija sprejemljivosti lokacij z upoštevanjem takih strožjih kriterijev, se pa to že kaže pri načrtovanju konkretnih projektov, ki morajo zaradi bližine naselij zmanjševati prvotno napovedano kapaciteto. Še h komentarju inž. Magajne: fotovoltaični paneli res lahko neposredno prispevajo k segrevanju planeta, ni pa nujno. Odvisno od tega, katero površino prekrijejo. Če za postavitev velike sončne elektrarne posekamo gozd ali jo zgradimo na travniku, se res temperatura poviša zaradi zmanjšanega albeda in večje turbulentnosti v prizemni/pri-panelni plasti. Ob postavitvi na strehah, kakršne večinoma imamo mi (opečnate, s staranjem nekoliko temnejše), pa se albedo ne spremeni bistveno, le stavba postane še dodatno toplotno izolirana. Škoda da ne objavite tudi mojega daljšega komentarja, ki sem ga napisal pred nekaj dnevi. Je bil preveč kritičen do vas, Greenpeace?