POPRAVEK: V izjavi za javnost 15. oktobra je bila nenamerno napačno napisana trditev, da razvrščanje radioaktivnih odpadkov glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki ureja star Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki mu je potekel zakonski rok veljave že leta 2018.
NAVEDBA NE DRŽI, saj razvrščanje in ravnanje ureja nov Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki je bil sprejet leta 2021.
Za napako se iskreno opravičujemo.
15. oktober 2024, Bled – Aktivisti Greenpeace Slovenija so z intervencijo na jezeru izpostavili še vedno nerešeno vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov. Medtem, ko govorimo o milijardah, ki bodo potrebne za gradnjo JEK 2, nihče ne omenja finančnega vložka, potrebnega za skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov.
Gradnja ustreznega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem se sooča z zamudami in povišanimi stroški. Dvajset let po začetku projekta se je ta končno začela v oktobru, skupna naložbena vrednost pa je ocenjena na 300 milijonov evrov, kar je precej več od prvotnih ocen, ki so znašale 200 milijonov evrov.
Na drugi strani Slovenija še nima dokončne rešitve za shranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov, kot je denimo izrabljeno jedrsko gorivo. Trenutno se izrabljeno gorivo hrani v bazenih in suhem skladišču v jedrski elektrarni Krško, kar pa je le začasna rešitev.
Poleg tega brezplačno skladiščimo tudi Hrvaške jedrske odpadke, čeprav zakonski rok določa, da jih Hrvaška prevzame do začetka leta 2025. Še huje je na področju ravnanja z izrabljenim gorivom (IG) in visoko radioaktivnimi odpadki (VRAO). Meddržavna komisija je odločila, da Hrvaški ni treba prevzeti in odpeljati teh odpadkov v določenem roku. Namesto tega bodo ti odpadki začasno shranjeni na lokaciji NEK v suhem skladišču za VRAO, kar je v nasprotju z zakonodajo.
Koliko je državi v resnici pomembno področje jedrskih odpadkov, govori tudi dejstvo, da razvrščanje radioaktivnih odpadkov glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki ureja star Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki mu je potekel zakonski rok veljave že leta 2018.
Shranjevanje radioaktivnih odpadkov predstavlja enega največjih izzivov pri upravljanju jedrske energije, saj zahteva obsežna finančna sredstva, stabilne družbene in politične razmere ter visoko raven strokovnega znanja in regulativnega nadzora. Ključna vprašanja glede varnosti, finančnih sredstev in geološke stabilnosti na globalni ravni ostajajo nerešena, kar predstavlja pomemben izziv za prihodnje generacije.
Mednarodne pogodbe sicer zahtevajo, da države, ki proizvajajo radioaktivne odpadke, tudi same prevzamejo odgovornost za njihovo varno shranjevanje. Vendar pa še vedno ni povsem dokazane trajne rešitve, zlasti za visoko radioaktivne odpadke, ki ostanejo nevarni več sto tisoč let.
Ključno vprašanje pri globokem geološkem odlaganju, najbolj proučevani metodi za dolgoročno shranjevanje, je zagotavljanje vodotesnosti odlagalnih objektov. Potrebno je zagotoviti, da odlagalni objekti ostanejo stabilni in neprepustni za vodo skozi tisočletja.
