Ljubljana, 9. april 2025 – Bliža se konferenca Združenih narodov o oceanih, ki se bo junija odvila v francoski Nici in prinaša izjemno priložnost za zaščito oceanov z ustvarjanjem svetovnih morskih zatočišč – varnih območij, kjer lahko narava okreva. A hkrati jim grozi nova nevarnost: globokomorsko rudarjenje. Greenpeace Slovenija poziva odločevalce, naj se Slovenija pridruži državam, ki že pozivajo k moratoriju na to početje.
V Greenpeace Slovenija smo se letos pridružili globalni Greenpeaceovi kampanji za zaščito oceanov, pri čemer je naša trenutna pozornost usmerjena v preprečevanje globokomorskega rudarjenja. Gre za industrijo v nastajanju, ki načrtuje izkopavanje kovin z morskega dna več tisoč metrov pod gladino, kar ogroža krhke morske ekosisteme in življenje, ki tam domuje. To tvegano početje bi bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo enemu najmanj raziskanih in najbolj dragocenih delov našega planeta. Prizadevamo si, da Slovenija zavzame stališče, ki je v korist varovanja narave tudi na tem področju ter se pridruži številnim državam, ki že pozivajo k moratoriju na globokomorsko rudarjenje. Verjamemo, da lahko Slovenija, kljub svoji majhnosti, postane progresiven glas tudi v tej razpravi.
Kaj sploh je globokomorsko rudarjenje?
Industrija si želi izkoriščati kritične surovine, kot so nikelj, kobalt, mangan in baker, ki se nahajajo na morskem dnu na več tisoč metrih globine. Za to nameravajo uporabiti ogromne stroje, težje od sinjega kita, ki bi razdejali morsko dno, posesali usedline in jih po kilometrih cevi pošiljali na ladje. Odpadni material, pesek in morska voda bi se nato vrnili v ocean, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo morskemu življenju v širšem vodnem pasu, ne samo na globokem dnu. Ker se gomolji z rudninami oblikujejo milijone let, bi bila odstranitev tega habitata trajna.
Več o tem, kakšne posledice bi to imelo za ekosisteme, lahko preberete v našem blogu: 5 razlogov, zakaj bi globokomorsko rudarjenje naš planet spravilo v velike težave
Zakaj je letošnje leto ključno za preprečitev globokomorskega rudarjenja?
Trenutno podjetja v mednarodnih vodah ne morejo komercialno izkoriščati morskega dna, lahko pa ga raziskujejo. Pritiski industrije, da bi čim prej začela s komercialnim rudarjenjem, preden sploh razumemo njegov vpliv na oceane, so veliki. Kljub temu da svetovna javnost še ni uspela sprejeti pravil za to dejavnost, predvsem zaradi številnih nejasnosti, industrija že namerava zaobiti mednarodne dogovore in začeti rudariti v nasprotju z mednarodnim pravom. To jasno dokazuje, da je moratorij na globokomorsko rudarjenje nujen kot še nikoli. Naslednja priložnost za ukrepanje bo julijska skupščina Mednarodne oblasti za morsko dno (ISA), ki nadzoruje globokomorsko rudarjenje izven nacionalnih voda. Njena članica je tudi Slovenija, ki ima tako možnost vplivanja na odločitve tega mednarodnega organa.Več o tem, zakaj moramo napeti vse moči za preprečitev rudarjenja po morskem dnu, si preberite tukaj.
V podporo globalni kampanji smo v Sloveniji zagnali peticijo proti globokomorskemu rudarjenju, ki jo je že podpisalo skoraj 2.000 podpornikov v Sloveniji in več kot 3 milijone ljudi iz celega sveta.
Kampanjo za zaščito oceanov bomo obeležili tudi s posebno prireditvijo ob svetovnem dnevu oceanov, 8. junija 2025, ko bomo na slovenski obali organizirali Vikend za oceane – dogodek s pestrim dogajanjem za vse generacije, ustvarjalnimi delavnicami, pogovori in glasbo.
