VEČ NARAVE, MANJ BETONA!

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji 11 000 km več cest kot vodotokov?1
V senci spopadanja z epidemijo Vlada RS že eno leto sistematično ruši okoljske standarde v državi. Pod sloganom odstranjevanja administrativnih ovir in zagona gospodarstva ob epidemiji COVID-19 vlada izvaja obsežne zakonske spremembe2, katerih dolgoročne posledice si ni težko zamisliti: pozidani travniki, zabetonirana rečna nabrežja, okoljsko sporne gradnje in omejevanje civilne družbe pri odločanju o lastni prihodnosti.
Minister za Andrej Vizjak nas v zadnjem letu prepričuje, da moramo v imenu nenasitne gospodarske rasti žrtvovati tisto, kar je v resnici za naša življenja najbolj pomembno – zdravo in bogato naravno okolje.
“Razvoj” kakršnega obetajo spremembe okoljske zakonodaje, bo postavil kratkoročno dobičkarstvo pred varovanje naravnih ekosistemov, ki pa niso več zmožni prilagajanja na vse človekove muhe. Ta “razvoj” na ljudi gleda le kot na potrošnike, na naravo pa kot potrošno blago. Gozdovi so le ovira za gradnjo avtoceste, morska obala pa ne le donosna lokacija za luksuzen hotel.
Prav zaradi nebrzdane gospodarske rasti, ki jo poganjajo fosilna goriva in izčrpavanje naravnih virov, smo danes soočeni s pospešenim segrevanjem ozračja in izumiranjem živalskih in rastlinskih vrst. Izhod iz krize COVID-19 ne sme temeljiti na starih poslih in nas potisniti še v večjo okoljsko krizo. Vrnitev nazaj v normalnost ne sme pomeniti več cest, več betona, več onesnaženja. Okrevanje in ponoven zagon gospodarstva po COVID-19 krizi mora biti kar najtesneje prepleteno z najvišjimi standardi varovanja narave in okolja.
Ne odločamo se med gospodarskim napredkom in varovanjem okolja, kot pogosto slišimo. Edina možna pot naprej je tista, ki upošteva krhkost našega planeta in v središče vseh politik postavlja varovanje naravnega sveta in preprečitev podnebnega zloma. Gospodarskim dejavnostim moramo nadeti okoljsko uzdo in podpreti tiste, ki bodo negovale pestrost življenja na tem svetu, ne pa ga uničevale.
1 Cestna infrastruktura, Ministrstvo za infrastrukturo. Publikacija “Vodno bogastvo” ARSO.
2 Spremembe Zakona o ohranjanju narave in Zakona o vodah ter napovedane spremembe Zakona o varstvu okolja, Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora.
-
Podnebni zakon je nujen, a prav tako nujni so amandmaji
Ljubljana, 5. 6. 2025 – Ob današnji obravnavi podnebnega zakona na Vladi RS nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in PIC poudarjajo, da Slovenija podnebni zakon nujno potrebuje. Potrebujemo ga za dostop…
-
Besedam naj sledijo dejanja – odpravite okolju škodljive subvencije Poziv vladi ob COP29 in sprejemanju Podnebnega zakona
Ljubljana, 18. 11. 2024: Ob boku 29. Konference Združenih narodov opodnebnih spremembah…
-
So božična drevesa lahko zares zelena?
Se tudi ti sprašuješ, kaj je bolj trajnostno, naravno ali umetno božično drevo? Žal imata obe možnosti svoje prednosti in slabosti, kar so pokazale tudi raziskave okoljskega vpliva obeh možnosti.
-
Greenpeace Slovenija z intervencijo predstavil rezultate javnomnenjske raziskave
Greenpeaceovi aktivisti so ob zaključevanju podnebne konference COP28 z lasersko projekcijo na Ljubljanski grad opozorili na nujnost opustitve vseh fosilnih goriv, vključno s subvencijami zanje, ter na čim hitrejše povečanje…
-
JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA GREENPEACE SLOVENIJA: Izjemna naklonjenost izkoriščanju vetrne energije med prebivalkami_ci Slovenije
Izjemna naklonjenost izkoriščanju vetrne energije med prebivalkami_ci Slovenije